从叙利亚战场看未来战争模样
Varstvena biologija je interdisciplinarna, aplikativna, znanstveno rigorozna znanstvena veda. Je krizna disciplina, naravnana k re?evanju problema upada biodiverzitete.
Ciljno se ukvarja z ohranjanjem biodiverzitete (struktur, funkcij in procesov na ravni od genov do ekosistemov), z ohranjanjem dinamike evolucijskih in ekolo?kih procesov in z iskanjem teoreti?nih osnov in prakti?nih re?itev problema ohranjanja.
Cilj varstvene biologije je, da biodiverziteto ohrani in omogo?i zagotoviti mo?nost za nadaljnje evolucijske spremembe.
Nastanek varstvene biologije
[uredi | uredi kodo]Varstvena biologija je nastala kot odziv ?asa, ko je upadanje biodiverzitete dobilo krizne razse?nosti. Koncept rezervatnega varstva, ki ga izvajamo danes, dolgoro?no ne zagotavlja ohranjanje biodiverzitete. Prvi kongres varstvenih biologov je bil leta 1978 v San Diegu (Kalifornija), Dru?tvo za varstveno biologijo pa je bilo ustanovljeno ?ele leta 1985. Od takrat ?lanstvo zdru?enja izredno hitro nara??a. Izdajajo dvomese?nik ?Varstvena biologija? (Conservation Biology).
Na?ela varstvene biologije
[uredi | uredi kodo]Varstvena biologija temelji na nekaterih predpostavkah, ki so jih privr?enci te znanstvene discipline sprejeli za svoje. Na?ela, ki opredeljujejo in usmerjajo delovanje varstvene biologije:
- Evolucijska sprememba, ki ?ivljenje na Zemlji generira, ohranjuje biodiverziteto in ohranja populacije, katerih usoda je nadaljnja evolucija.
- Dinami?na ekologija dolo?a odprte ekosisteme, ki jih opredeljuje stalna dinamika. Varstvena biologija mora predvideti spremembe znotraj meja rezervatov in s kompleksnimi ukrepi mora znati prepre?iti izolacijo ekosistema in mu tako omogo?iti nadaljnji ?asovni in prostorski razvoj.
- Prisotnost ?loveka v ekosistemih je vedno bila in vedno bo. Varstvena biologija i??e take oblike trajnostne rabe dobrin, ki bodo sprejemljive za ljudi. Lokalnemu prebivalstvu, ki se sre?uje z omejitvami v rezervatih, morajo biti zagotovljene enake mo?nosti ekonomskega in kulturnega razvoja kot drugim skupinam. Propadanje biodiverzitete je posledica demografske eksplozije in negospodarne rabe naravnih dobrin.
Eti?na na?ela varstvene biologije
[uredi | uredi kodo]- Raznovrstnost ?ivljenja je vrednota – biodiverziteta nam polep?a dan in zagotavlja pestrej?o izbiro hrane.
- Izrebljanje ?ivalske ali rastlinske vrste ni moralno
- Ekolo?ka kompleksnost je vrednota – ?ivali in rastline so v ekosistemu med seboj povezane in ti odnosi jim zagotavljajo pre?ivetje.
- Evolucija je vrednota – evolucija je proces, ki omogo?a biodiverziteto.
- Biolo?ka raznovrstnost je vrednota, saj imajo vrste lastno vrednost, ki ni odvisna od njihove ekonomske, religiozne, estetske vrednosti.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Boris Kry?tufek (1999). Osnove varstvene biologije. Ljubljana : Tehni?ka zalo?ba Slovenije. COBISS 104405248. ISBN 86-365-0319-1.
