名校学霸 回国闯荡 曾用3招 成功捕到快手、ofo和优信

Ahajci (starogr?ko starogr?ko ?χαιο?, Ahaioí) so bili eno od ?tirih najve?jih anti?nih gr?kih plemen. Druga tri so bila Eolci, Jonci in Dorci.
Po Heziodu je bil miti?ni prao?e Ahajcev Ahej, sin Ksuta in brat Jona, prao?eta Joncev. Ksut je bil sin Helena, miti?nega patriarha gr?kega (helenskega) ljudstva.[1]
Ahajci so bili naseljeni v zgodovinski pokrajini Ahaji na severnem Peloponezu. Pomembno vlogo so igrali v gr?ki kolonizaciji ju?ne Italije, kjer so leta 710 pr. n. ?t. ustanovili mesto Kroton. Mesto je kasneje postalo slavno zaradi ustanovitve pitagorejske ?ole.[2] Za razliko od drugih velikih gr?kih plemen Ahajci v klasi?nem obdobju niso govorili v svojem nare?ju, ampak v razli?ici dorskega nare?ja.
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Po mnenju profesorice Margalit Finkelberg[3] je ime ?χαιο?/?χαι?ο? morda izpeljano iz izraza *?χα?yο?, ta pa iz hipoteti?nega starej?ega gr?kega izraza, ki se odra?a v hetitskem izrazu A??iyawā. Slednji je dokumentiran v hetitskih arhivih, na primer v Hatavalavovem pismu. Robert S. P. Beekes v njene zaklju?ke dvomi in trdi, da je ime nastalo iz predgr?kega izraza *Akaywa-.[4]
Izvor
[uredi | uredi kodo]Izvor Ahajcev je kljub temu, da domnevno izvirajo iz hamitske severne Afrike, nekoliko problemati?en. Homer, ki je pisal verjetno v 9. stoletju pr. n. ?t., izraz Ahajci v celi Iliadi uporablja kot generi?ni izraz za Grke.[5] Za Iliado velja, da opisuje dogodke v mikenskem obdobju Gr?ije, se pravi pred letom 1150 pr. n. ?t. Za trditev, da so Grki v tistem ?asu sami sebe imenovali Ahajci, ni nobenega trdnega dokaza.
Izraz Ahhiyawa, ki so ga odkrili v hetitskih zapisih iz 13. stoletja pr. n. ?t., bi se lahko nana?al na Ahajce, se pravi mikenske Grke, vendar tudi za to domnevo ni nobenega dokaza. Hetitolog Emil Forrer je ?el celo tako dale?, da je trdil, da je ob velikih dr?avah na vzhodu obstajalo veliko cesarstvo Ahhiyawa. Kasnej?e raziskave so dokazale, da so njegove trditve napa?ne.[6]
V klasi?nem gr?kem obdobju so se Grki imenovali Heleni. V tem imenu odseva Heziodova zgodba, da je bil Henen prao?e gr?kih ljudstev. V Iliadi je naziv Heleni omejen samo na prebivalce tesalske pokrajine Helade.[7] Poreklo Grkov je torej povezano z najmanj dvema razli?nima izro?iloma, zato je neposredno povezavo med zgodovinskimi Ahajci in mikenskimi Grki te?ko ugotoviti samo na osnovi njihovega imena. Zgodovinski Lakedemonci (?partanci), na primer, kljub enakemu imenu nimajo nobene zveze z Lakedemonci, ki jih v Iliadi omenja Homer. Uporaba istega imena torej ne pomeni avtomatsko tudi istega ljudstva.
Herodot in Pavzanij pripovedujeta legendo, da so Ahajci (iz klasi?nega obdobja) prvotno prebivali v Argolidi in Lakoniji na Peloponezu. Strabon omenja tudi to, da ti Ahajci niso bili tisti, ki jih je omenjal Homer.[8] Ahajce so iz pradomovine domnevno izgnali Dorci med legendarno dorsko invazijo na Peloponez.[9] Ahajci so se pred njimi umaknili v pokrajino Egilaos (Egeja) in prisilili Egilejce, zdaj znane kot Jonce, da so zapustili svojo de?elo.[10] Jonci so na?li za?asno zato?i??e v Atenah, Egileja pa je postala znana kot Ahaja.[11][12]
Pavzanij pravi, da so bili Ahajci tisti Grki, ki so prvotno naseljevali Argolido in Lakonijo in so bili potomci Arhandra in Arhitela, sinov mitskega Aheja.[13] Po Pavzaniju je Ahej prvotno prebival v Atiki, kjer se je naselil njegov o?e po izgonu iz Tesalije. Ahej se je kasneje vrnil v Tesalijo, da bi dobil nazaj svojo zemljo, sinova Arhander in Arhitel pa sta odpotovala na Peloponez.[14] Domneva se, da se del Tesalije zato imenuje Ftiotska Ahaja (starogr?ko ?χα?α Φθι?τι?).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Apollodorus, Library I, 7.3.
- ↑ John Mackenzie, urednik. Peoples, Nations and Cultures. Weidenfeld & Nicolson. 2005.
- ↑ Margalit Finkelberg. "From Ahhiyawa to ?χαιο?". Glotta 66 (1988): 127–134.
- ↑ R.S.P. Beekes (2009). Etymological Dictionary of Greek. Brill, str. 181.
- ↑ Homer. Iliad II, 574–575.
- ↑ Hermann Bengtson. Griechische Geschichte. C.H. Beck, München, 2002. 9th Edition. str. 8-15. ISBN 340602503X.
- ↑ Homer. Iliad II, str. 683–684.
- ↑ Strabo, VIII, 6.
- ↑ Herodotus VIII, 73.
- ↑ Herodotus VII, 94.
- ↑ Pausanias VII, 1.
- ↑ Herodotus I, 143–147.
- ↑ Pausanias VII, 1.7.
- ↑ Pausanias VII, 1.3.