钺读什么

Barentsovo morje (norve?ko Barentshavet, rusko Баренцево море - Barencevo more) je morje v Arkti?nem oceanu, ki se nahaja severno od Norve?ke in Rusije. V srednjem veku je bilo znano kot Murmansko morje, kasneje pa je dobilo ime po nizozemske arkti?nem raziskovalcu Willemu Barentsu. Morje je globoko od 230 m pa do 1.480 m, geografsko pa ga na zahodu omejuje Norve?ko morje, na severu Spitsber?ko oto?je in Zemlja Franca Jo?efa na vzhodu Nova Zemlja na jugu pa kontinent Evrazije. Ker so na morskem dnu nahajajo ogromne koli?ine fosilnih goriv so njegove vode ?e ve? desetletij jabolko spora med Norve?ko in Rusijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Barentsovo morje eno izmed petih morij, ki spadajo pod Arkti?ni ocean. Geografsko je omejeno z Norve?kim morjem na zahodu, Spitsbergi in Zemljo Franca Jo?efa na severu, Novo Zemljo na vzhodu in celinsko Evrazijo na jugu (izklju?eno je Belo morje, ki je njegov mo?no raz?kenjen zaliv in se globoko zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin ter lo?uje Skandinavski polotok od Evrazije). Globoko je med 230m in 1.480 m njegova povr?ina pa zna?a okoli 1.405.000 km2.
Zaradi toplega zalivskega toka, ki prihaja iz Mehi?kega zaliva polovica morja nikoli ne zamrzne. Tako so pristani??a kot sta npr. ruski Murmansk in norve?ki Vard? odprta skozi vse leto. Pred drugo svetovno vojno je morje v zimskih mesecih poledenelo vse do Medvedjega otoka, zaradi globalnega segrevanja pa v zadnjih desetletjih morje poledeni le ?e v okolici Spitsber?kih otokov ter severno in vzhodno od njih.
V Barentsovem morju se me?ajo trije tipi vode. Topla slana voda iz Atlantika (temperatura >3 °C, slanost >35), mrzla voda iz Arktike (temperatura <0 °C, slanost <35) in topla obalna voda (temperatura >3 °C, slanost <34,7). Z me?anjem atlantskih in arkti?nih vod nastane t.i. polarna fronta, ki je zaradi vpliva morskega dna na zahodnem delu morja stabilna na vzhodu, v bli?ini Nove Zemlje, pa se njen u?inek izgubi kar je mo? videti v spremenjenem morskem podnebju.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Barentsovo morje se je sprva imenovalo Murmansko morje (po mestu Murmansk), njegovo ime se je prvi? pojavilo na zemljevidih iz 16. stoletja. Najbolj vzhodni del morja pa se je imenoval Pe?orsko morje po reki Pe?ora, ki se izliva vanj. Morje se je kasneje poimenovalo v Barentsovo morje v ?ast nizozemskemu arkti?nemu raziskovalcu Willemu Barentsu, ki ga je med svojimi tremi odpravami, med letoma 1594 in 1597, ve?krat prekri?aril. V tridesetih letih dvajsetega stoletja so ruski morski geologi izdelali podroben zemljevid morskega dna.
Najbolj pa je morje zaslovelo med drugo svetovno vojno, ko so preko njega pluli zavezni?ki arkti?ni konvoji namenjeni v Sovjetsko zvezo. Decembra 1942 je v morju nedale? od Severnega rta pri?lo do odlo?ilnega spopada med nem?ko in britansko floto, ki se je kon?al z britansko zmago. Naslednje leto je pri?lo do podobne bitke, ki se je ponovno kon?ala z britansko zmago. Nemce so izgube tako pretresla, da so iz norve?kih vod umaknili vse te?ke kri?arke, konvoje pa prepustili podmornicam in letalom. V ?asu hladne vojne je bilo morje prizori??e merjen mo?i med vzhodnim in zahodnim blokom saj je bil v Murmansku sede? sovjetske Severne flote, morje pa so Sovjeti uporabljali tudi kot poligon za testiranje podmorni?kih balisti?nih raket in odlagali??e odslu?enih jedrskih reaktorjev.
V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja so v vodah Barentsovega morja na?li ogromne koli?ine fosilnih goriv, ki so jih za?eli izkori??ati tako Rusi kot Norve?ani. Ker pa meja na morju med dr?avama ni bila to?no dolo?ena je pri?lo do spora, ki se je vlekel ve? desetletij. Spor je bil v korist obeh strani dokon?no zglajen 27. aprila 2010.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Barents.com—Developing the Barents Region
- Foraminifera of the Barents Sea Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine. — illustrated catalog