何首乌长什么样子
Rde?e krvni?ke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom. Morfolo?ko gledano so splo??ene celice, velikosti od 7 do 8 μm, kar je veliko manj od ostalih ?love?kih celic. Jeder nimajo, zato je osrednji del upadel in tanj?i. Jedra za svoje delovanje ne potrebujejo, zato pa vpliva to na ?ivljenjsko dobo, ki je zelo kratka v primerjavi z drugimi celicami (od 100 do 120 dni).
Rde?e krvni?ke so napolnjene z dihalnim barvilom oz. dihalnim pigmentom hemoglobinom, ki je tudi vzrok rde?e barve eritrocitov. En ?love?ki eritrocit vsebuje okoli 270 milijonov molekul hemoglobina. V krvi odraslega ?loveka je od 2 do 3×1013 eritrocitov, kar je pribli?no 5×109 krvni?k na mililiter.
Nastajanje eritrocitov
[uredi | uredi kodo]Nastajanje rde?ih krvni?k oz. eritrocitov imenujemo eritropoeza. V resnici gre za dva procesa, ki pa potekata hkrati; to sta proliferacija (delitev) in diferenciacija (dozorevanje).
Eritrociti se v prvi vrsti kot vse druge krvne celice razvijejo iz pluripotentnih mati?nih celic (PMC), ki se po enem obdobju razvijejo v multipotentne mati?ne celice mieloi?ne vrste (MMC-M), slednje pa v usmerjene mati?ne celice (UMC) eritroblastne vrste.
?ele iz mati?nih celic, usmerjenih v rde?o vrsto (UMC), se lahko prepozna zna?ilne predhodnike, ki jih je morfolo?ko mogo?e razlikovati od drugih celic. S skupnim imenom jih imenujemo eritroblasti. nadaljnji razvoj poteka po naslednjih stopnjah:
- pronormoblast,
- bazofilni normoblast,
- polikromati?ni normoblast,
- ortokromati?ni normoblast,
- retikulocit,
- eritrocit.
Prva prepoznavna celica rde?e vrste, velikosti pribli?no 25 μm, je pronormoblast. Jedro zavzema skoraj vso celico in vsebuje eno ali ve? jedrc. Kromatin je enakomerno mre?ast. Citoplazma je modre barve, ob robovih je svetlej?a.
Bazofilni normoblast je manj?i od pronormblasta, v jedru pa tudi ni ve? jedrc. Kromatin je gostej?i in se zdru?uje v velike grude. Citoplazma je enakomerno modra zaradi velikega ?tevila ribosomov.
Polikromati?ni normoblast je velikosti od 8 do 15 μm. Citoplazma je vijoli?aste barve zaradi ve?je koncentracije hemoglobina. Jedro je od predhodnika manj?e, grude kromatina so manj ?tevilne in temnej?e barve.
Ortokromati?ni normoblast (velikost od 7 do 10 μm) ima majhno, homogeno (enojno) in piknoti?no (gosto) jedro. Barva citoplazme je podobna eritrocitovi. Ta vrsta celice nima ve? sposobnosti sinteze DNK in s tem tudi ne nadaljnje delitve.
Retikulocit nastane takrat, ko ortokromati?ni normoblast popolnoma dozori in izlo?i jedro. Je nekoliko ve?ji od eritrocitov.
Zadnja stopnja razvoja eritrocit in dozori v krvi pribli?no en dan po izhodu iz rde?ega kostnega mozga.
Kot vse celice tudi eritrociti nenehno odmirajo, vendar pa za razliko od drugih njihov ?tevilo dolo?ajo fiziolo?ke meje. V normalnih okoli??inah posredno dolo?a te meje koli?ina kisika (O2) v krvi, ki v primeru njegovega pomanjkanja[1] to zaznajo kemoreceptorji v aortnem loku in po?ljejo informacijo o pomanjkanju osrednjemu ?iv?evju, to pa po?lje ukaze ledvicam za izdelavo tkivnega hormona eritropoetina, ki vzpodbuja rde?i kostni mozeg k izdelavi ve?jega ?tevila eritrocitov, hkrati pa vpliva na eritroblaste in skraj?a ?as njihovega dozorevanja. Eritropoetin je po kemi?ni sestavi glikoprotein.
Primer hipoksije zaradi naravnih okoli??in je npr. ta, ?e se ?lovek zadr?uje ve? ?asa v visikogorju, kjer je zrak redkej?i. ?ez ?as se ?tevilo eritrocitov pove?a: s tem kri nadomesti manj?o zmo?nost prevzemanja kisika iz razdre?enega zraka. Alpinisti in potaplja?i morajo s sabo pogosto vzeti kisikove bombe za pomo? pri dihanju.
Zgradba eritrocitov
[uredi | uredi kodo]Membrana eritrocita je sestavljena iz:
- dvoslojne lipidne membrane oz. plazmaleme
- integralnih beljakovin
- beljakovinskega ogrodja
Glavne sestavine fosfolipidne membrane so fosfolipidi in neesterificirani holesterol.[2] Fosfolipidi tvorijo dvoslojno membrano tako, da so hidrofilni deli na zunanji in notranji povr?ini, hidrofobni deli pa segajo z obeh strani v notranjost membrane.[3] V zunanjem sloju se nahajata predvsem lecitin in sfingomielin, na notranjem pa fosfatidilserin in fostatidiletanolamin.
Transmembranske oz. integralne beljakovine sta glikoforin C in beljakovina 3. S pomo?jo teh beljakovin je fofolipidna membrana pritrjena na beljakovinsko ogrodje. Beljakovina 3 omogo?a tudi prenos kloridnih (Cl-) ter bikarbonatnih (HCO3-) anionov: zato je anionski izmenjevalec.
Glavna sestavina beljakovinskega ogrodja je vlaknasta beljakovina spektrin.
Tak?na zgradba membrane daje eritrocitu lastnost upogibljivosti in odpornosti proti stri?nim silam. Zaradi teh lastnosti lahko spreminja obliko pri prehodu skozi kapilare.
Delovanje eritrocitov
[uredi | uredi kodo]Na en hemoglobin se v plju?nih me?i?kih oz. alveolah ve?ejo 4 molekule kisika (ve?ejo se na hem oz. ?elezov atom) in nastane oksihemoglobin. Eritrociti vsebujejo tudi encim karboanhidrazo, ki katalizira nastajanje in razpad ogljikove kisline (H2CO3), in s tem sodelujejo posredno tudi pri transportu ogljikovega dioksida iz tkiv.
Na hem se zelo dobro ve?e tudi ogljikov monoksid (CO), kar lahko povzro?i notranjo zadu?itev, to pomeni, da telo ne prejema kisika: posledica tega je nezavest, ob prepo?asni pomo?i pa tudi smrt.
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]Literatura
[uredi | uredi kodo]- Andreja Kocijan?i?; Franc Mrevlje; Du?an ?tajer, ur. (2005). Interna medicina. Ljubljana : Littera picta. COBISS 217601536. ISBN 961-6030-56-6.
