开什么店好
Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov). Temelji na osnovni predpostavki, da novi taksoni (na primer vrste) nastajajo z razcepom skupnega prednika na dve evolucijski liniji, zato ima obliko drevesa, kjer od najstarej?ega skupnega prednika nastajajo nove in nove razvejitve. Filogenetsko drevo je torej sestavljeno iz dveh osnovnih enot: vozli??a predstavljajo skupne prednike, veje pa njihove potomce, pri ?emer ?tevilo vozli?? med vejami ponazarja, kako blizu ali daljno sorodna sta si taksona. Filogenetika je panoga biologije, ki se ukvarja s konstruiranjem teh dreves (filogenij) na podlagi znanih podatkov o lastnostih organizmov (znakov).
Neposredni materialni dokazi o poteku evolucije pogosto niso na voljo, zato biologi uporabljajo ?e eno temeljno predpostavko: ?e si dva taksona delita mnogo znakov, to pomeni, da sta si bolj sorodna, in obratno. Obstaja ve? teoretskih pristopov k interpretaciji sorodstvenih povezav na podlagi deljenih znakov, med katerimi danes prevladuje t. i. kladisti?ni pristop, tako mo?no, da se v literaturi kladistika obi?ajno obravnava kar kot sopomenka za filogenetiko. Kladistiki i??ejo klade - naravne skupine, ki vklju?ujejo skupnega prednika in vse njegove potomce. Pri tem pristopu so klju?ni kriterij za tvorjenje filogenetskega drevesa t. i. izpeljani znaki ali sinapomorfije. To so znaki, ki si jih delijo vsi pripadniki skupine in njihov skupni prednik, ne pa tudi pripadniki drugih skupin. Drevo, ki je rezultat filogenetske analize, je hipoteza o evoluciji in sorodnosti preu?evanih taksonov, ki jo je mo?no presku?ati z vklju?evanjem novih znakov, podatkov o izumrlih prednikih ipd.
V filogenetiki je ?znak? splo?en izraz, ki lahko vklju?uje marsikatero lastnost preu?evanih skupin organizmov: morfologijo, razvojne in molekularne zna?ilnosti idr. Natan?nost razvrstitve se pove?uje s ?tevilom vklju?enih znakov, pri tem pa ?tevilo kombinacij znakov nara??a eksponentno. Zato je filogenetika tesno povezana z razvojem ra?unskih metod za obdelovanje podatkov – bioinformatiko – in napredkom ra?unalni?tva. To je posebej o?itno v trenutni dobi vzpona molekularne biologije in kopi?enja podatkov o genskem zapisu organizmov. Sodobna filogenetika v veliki meri temelji na primerjanju zaporedij DNK (molekularna filogenija), ki se dedujejo neposredno in zato veljajo za bolj zanesljiv znak od morfolo?kih in drugih znakov, ki so odvisni tudi od vpliva okolja na posamezen organizem. ?e je znan podatek o hitrosti spreminjanja zaporedij, je lahko drevo ?kalibrirano? - dol?ine vej takega drevesa ponazarjajo ?as od oddelitve od skupnega prednika.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Baldauf, Sandra L. (2003). ?Phylogeny for the faint of heart: a tutorial?. Trends in Genetics. Zv. 19, ?t. 6. doi:10.1016/S0168-9525(03)00112-4. PMID 12801728.
- Gittleman, John L. ?Phylogeny?. Britannica Online. Pridobljeno 22. avgusta 2015.
- ?Preview of Concepts?. Taxonomic Classification & Phylogenetic Trees. McGraw-Hill. 2001. Pridobljeno 22. avgusta 2015.
