车讯:售10.98-14.08万 蓝标哈弗H6运动版上市

George W. Bush
43. predsednik Zdru?enih dr?av Amerike
Na polo?aju 20. januar 2001 – 20. januar 2009
Podpredsednik	Dick Cheney
Predhodnik	Bill Clinton
Naslednik	Barack Obama
guverner Teksasa
Na polo?aju 17. januar 1995 – 21. december 2000
Predhodnik	Ann Richards
Naslednik	Rick Perry
Osebni podatki
Rojstvo	George Walker Bush 6. julij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[…] (79 let) New Haven
Narodnost	Ameri?an
Politi?na stranka	Republikanska stranka
Zakonci	Laura Bush
Bivali??e	Chicago, Illinois (zasebno) Bela hi?a, Washington, D.C (slu?beno)
Alma mater	Occidental College Columbia University (B.A.) Harvard Law School (J.D.)
Poklic	politik, motivatorski govorec, avtobiograf, slikar, igralec ragbija 15, ?astnik, dr?avnik, poslovne?, finan?nik
Verska opredelitev	metodist
Podpis

百度 本赛季萨拉赫各项赛事为利物浦出场41次，打进36球并有12次助攻入账，红军也在他的带领下暂居联赛第三位。

George Walker Bush (), ameri?ki politik, * 6. julij 1946, New Haven, Connecticut, ZDA.

George Bush je bil 43. predsednik Zdru?enih dr?av. Njegov prvi mandat se je pri?el 20. januarja 2001. V letih med 1995 in 2000 je bil guverner zvezne dr?ave Teksas. George Bush je sin nekdanjega predsednika Georga H. W. Busha, njegov brat pa je floridski guverner Jeb Bush.

Na predsedni?kih volitvah 2004 se je potegoval za svoj drugi mandat. Z 286 elektorskimi glasovi je premagal demokratskega kandidata Johna Kerryja, ki jih je zbral 252. Na predsedni?kem polo?aju je tako ostal do leta 2009, ko ga je nasledil demokrat Barack Obama.

?ivljenje

Otro?tvo

George W. Bush se je rodil star?ema Georgeu in Barbari Bush. Svoje odra??anje je pre?ivel v Midlandu in Houstonu v Teksasu. Ima ?e mlaj?e brate Jeba, Neila in Martina ter sestri Dorothy in Robin (umrla leta 1953 zaradi levkemije).

Srednja ?ola

Ameri?ki predsednik George W. Bush je bil, medtem ko je med letoma 1961 in 1964 obiskoval srednjo ?olo v Andoverju (Massachusetts), navija? in komisar tamkaj?nje ?olske lige stickball. Igra stickball se igra na podoben na?in kot bejzbol, le da je ?ogica pri tej igri veliko mehkej?a.

Univerza in slu?enje voja?kega roka

Podobno kot njegov o?e je George Bush obiskoval Philipsovo akademijo v Andovru (od septembra 1961 do junija 1964) in Univerzo Yale (september 1964 do maj 1968). Po diplomi na Yalu, se je leta 1968 vpisal v Teksa?ko narodno zra?no obrambo, kjer je slu?il med 1968 in 1973. Od leta 1972 je letel z letalom F-102 in je med slu?enjem dvakrat napredoval. Leta 1973 je dobil dovoljenje, da je lahko zaklju?il slu?enje ?est mesecev pred rokom, ker se je ?elel vpisati na Univerzo Harvard. Ne glede na to se je, ko je vstopil v politiko, med ?asnikarji in nasprotniki za?elo ugibati, ?e je sploh opravil voja?ko slu?enje. Bush se je leta 1973 vpisal na Harvardsko poslovno ?olo. Septembra 1976 so ga oglobili in aretirali policisti, ko je vozil pod vplivom alkohola. Novico o aretaciji so znova objavili pet dni pred predsedni?kimi volitvami leta 2000.

Odraslo obdobje

Bush se je poro?il leta 1977 z Lauro Welch. Rodili sta se jima sestri dvoj?ici, Barbara in Jenna Bush, rojeni leta 1981. Leta 1986, v starosti 40-ih let je zapustil Episkopsko cerkev in postal metodist.

Politi?na kariera

Bush je leta 1978 kandidiral za sede? v ameri?kem predstavni?kem domu, a je izgubil proti tekmecu Kentu Hance iz demokratskih vrst.

Svojo kariero je pri?el leta 1979 v naftni industriji, ko je vzpostavil podjetje Arbusto Energy, dru?bo za raziskovanje nafte in bencina. Denar za to je dobil ?e iz svojega ?tudentskega prora?una in od investitorjev. Leta kasneje je bil na ta ra?un kritiziran, ker je denar za to prispevala tudi Bin Ladnova dru?ina. Naftna kriza leta istega leta je podjetje zlomila in Bush je svoje podjetje pod drugim imenom (Bush Exploration Co.) prodal leta 1979 dru?bi Spectrum 7, ki je tudi prihajala iz Teksasa. Skladno s pogoji prodaje, je Bush postal eden od glavnih v tej dru?bi. Zgodovina se je ponovila 1985-1986, ko je podjetje bankrotiralo zaradi ?e ene naftne krize. Podjetje je bilo kasneje ohranjeno, ko ga je kupila dur?ba Harken Energy. Bush je ostal direktor podjetja.

Bush kot guverner s svojim o?etom in ?eno.

Po opravljenem sodelovanju v o?etovi predsedni?ki kampanji leta 1988, mu je prijatelj William DeWitt ml. povedal, da namerava Eddie Chiles, ?e eden od Bushevih ?tevilnih prijateljev, prodati bejzbolsko mo?tvo Teksas Rangers. V aprilu 1989, je Bush zbral skupino investitorjev, ki so bili najo?ji prijatelji njegovega o?eta, in so kupili 86 % tega mo?tva za 75 milijonov dolarjev (kasneje je Bush imenoval na mesto ambasadorja v Avstraliji ravno enega od teh prijateljev, Toma Schiefferja). Kritiki so ob tem izrazili zaskrbljenost o pravilnosti posla, ker naj bi ob tem uporabili politi?ne vplive. Bush je vlo?il v projekt 606,302 dolarjev, kar 500,000 od teh dolarjev pa je bilo sposojenih v banki. Bush je vrnil denar tako, da je prodal 848,000 dolarjev vredne delnice podjetja Harken Energy. Analitiki so trdili, da gre za nepravilen posel, ?eprav je Komisija za varnost in izmenjava leta 1992 zaklju?ila preiskave in dejala, da v tem poslu ni bilo ni? nedovoljenega. Analitiki so se strinjali tudi, da je na preiskavo vplival vpliv njegovega o?eta, pa ?eprav ni bilo glede tega ukrepano ni? tudi v Clintonovem predsedni?tvu. Bush je v tistem ?asu zaslu?il 14.9 million dolarjev.

Do leta 1994 je deloval kot glavni zastopnik svoje ekipe, dokler ni bil izvoljen za guvernerja Teksasa. Leta 1998 je bil ponovno izbran in je postal prvi guverner, ki je bil dvakrat zaporedoma izvoljen. Med zakoni, ki jih je uvedel, je ?e posebej izstopala uvedba smrtne kazni. Med predsedovanjem je lastnoro?no podpisal 152 smrtnih kazni.

Med Bushevo predsedni?ko kampanjo leta 2000, je napovedal mnoge ukrepe. Zavzemal se je za versko ?a??enje boga, zmanj?anje davkov, uvedbo izobra?evalnih bonov, podpiral je vrtanje nafte v Arkti?ni pokrajini in preoblikovanje vojske. Kar se ti?e zunanje politike, je izjavil da je proti vsakr?nemu posredovanju ameri?ke vojske v t. i. ?grajenju dr?av? po svetu...

Kandidatura za predsednika

Volitve 2000

Porazdelitev elektorskih glasov na volitvah leta 2000.

Glej: Volitve predsednika Zdru?enih dr?av Amerike 2000

Bush je postal predsednik leta 2001 kot zmagovalec enega najtesnej?ega dvoboja v zgodovini ameri?kih volitev, ko je premagal kandidata Demokratske stranke Ala Gora v 30 od 50 zveznih dr?av za 5 elektorskih glasov. Gore je osvojil ve?ino glasov celotnega prebivalstva za prib. 540.000 glasov. To so bile prve volitve od leta 1888, da je kandidat izgubil volitve, pa ?eprav je osvojil ve? glasov od tekmeca. Volitve na Floridi, ki so odlo?ale o celotni situaciji, so bile izredno izena?ene. Bush je v tej dr?avi zmagal za samo 0,1 %. Tar?e kritikov so bili ?e posebej volilni avtomati, ki niso dovolili ponovne izbire in nekateri ljudje, ?e posebej pa Katherine Harris). Zadeva se je preselila tudi na sodi??a. V decembru tega leta je Al Gore po odlo?itvi sodnikov o zmagi Busha priznal poraz.

Volitve 2004

Porazdelitev elektorskih glasov na volitvah leta 2004

Glej: Volitve predsednika Zdru?enih dr?av Amerike 2004

2. novembra 2004 so zopet potekale Predsedni?ke volitve v ZDA. Vse je kazalo, da bo dvoboj zelo neodlo?en. Ameri?ani so hiteli na voli??a v rekordnem ?tevilu, kar se je poznalo tudi pri volilni udele?bi, ki je bila blizu 70 %. George Bush se je potegoval za ?e en mandat skupaj s sotekmecema Johnom Kerryem in Ralphom Naderjem. Kon?ni rezultat volitev je pokazal, da bo v Beli hi?i ostal George Bush, ki je dobil 286 elektorskih glasov, pora?enec pa Kerry, ki je dobil 252 elektorskih glasov. Veliko nejasnosti je bilo v zvezni dr?avi Ohio, ki je bila za oba kandidata zelo pomembna. Tu je Bush zmagal za dobre 3 odstotne to?ke. Najprej so po zmagi Busha v tej dr?avi, demokrati napovedali ?tetje tako imenovanih provizijskih glasov, a so na koncu sklenili, da bodo priznali poraz. Kerry je imel govor dan po volitvah, eno uro pred zmagoslavnim govorom Georga Busha.

Predsednik ZDA

Zunanja politika

Medtem, ko se je Bush mudil na prvem predsedni?kem obisku v Evropi, je do?ivel ostro nasprotovanje evropskih voditeljev njegovi zavrnitvi Kjotskega protokola, ki je namenjen predvsem zmanj?anju emisij ogljikovega dioksida, zaradi katerega se obeta ogretje ozra?ja. Pogodbo je bila ?e zavrnjena v ameri?kem senatu, ker bi po njihovem mnenju samo uni?evala gospodarstvo, ozra?ju pa ne bi pomagala. Novembra 2004 je Rusija tudi sprejela pogodbo in tako zadostila potrebnemu ?tevilu dr?av za izvajanje sporazuma. ZDA so tako ostale edina velika dr?ava, ki ni sprejela te pogodbe, pa ?eprav je ZDA najve?ja proizvajalka t. i. toplogrednih plinov.

Bushevo vsiljevanje carine na jeklo in na kanadski mehki les je bilo kontroverzno v lu?i njegovih prizadevanj za svobodni trg in je do?ivelo zavra?anje tako njegovih konzervativnih somi?ljenikov kot tudi dr?av, ki jih je to prizadelo. Carina na jeklo je bila kasneje preklicana zaradi ogromnega pritiska s strani Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Bushevo sre?anje z ?rtvami hurikana v Biloxu.

Med predsedni?ko kampanjo se je Bush zavzemal za bolj?o ekonomsko in politi?no povezovanje z Latinsko Ameriko, ?e posebno z Mehiko in za manj?o vpletenost v ?demokratizacijo? dr?av ter manj?ih voja?kih posegih. Kasneje je 11. september spremenil to politiko, saj se je poveljstvo veliko bolj vpletlo v zunanjo politiko Bli?njega vzhoda.

Kmalu po 11. septembru je ZDA napovedala vojno proti Afganistanu, da bi izgnala iz njega Talibane, ki so skrivali Osamo bin Ladna. Voja?ka akcija je imela precej mednarodnih zaveznikov, tako da je talibanski re?im kmalu po napadu propadel. ZDA je vodila demokratizacijo dr?ave skupaj z Organizacijo zdru?enih narodov pod poveljstvom Hamida Karzaija. Izkazalo se je, da je ohranitev miru zelo te?avna, saj Osame bin Ladna niso na?li vse do leta 2011. Demokrati?ne volitve so potekale 9. oktobra 2004 s slabo organizacijo in gro?njo bojkota volitev 15-ih kandidatov od vseh 18. Mednarodni opazovalci so volitve ozna?ili kot deloma demokrati?ne v ve?ini voli??.

Predsedni?ki portret

14. decembra 2001 je Bush zavrgel dogovor o antibalisti?nih izstrelkih iz leta 1972, ki je bil vir jedrske stabilnosti med Sovjetsko zvezo in ZDA med Hladno vojno, ?e? da ni ve? pomemben. Kmalu je predlagal obrambni balisti?ni sistem za prestrezanje sovra?nih raket. Nameravani sistem je bil v marsi?em kritiziran v znanstveni srenji. Rezultati prvih simulacij sistema so bile zelo razli?ne, napovedovale so bodisi uspeh, bodisi poraz. Za?etek gradnje ??ita je bil v letu 2005. Obrambni sistem ne bo ustavil jedrskih raket in izstrelkov, ki bodo pripeljani z ladjami ali kopenskim vozilom. Veliko analitikov je ?e povedalo, da je ??it draga napaka, grajena za najmanj verjetni napad izstrelkov z jedrskimi konicami. Bush je poleg tega pove?al tudi dele? denarja razvoju vojske in modernizaciji oro?ja. Prekinil je razvoj topni?kega sistema Crusader, a za?el raziskave jedrskih izstrelkov za uni?evanje bunkerjev.

V za?etku leta 2002 je Bush naslovil na OZN pripombo glede razoro?evalnih postopkov Iraka, ki je spomladi 2003 povzro?ila diplomatsko krizo. Najprej je zahteval, naj po?ljejo v Irak in?pektorje, ki naj pregledajo za vsakr?no jedrsko oro?je, kar mu je tudi uspelo s sporazumom Varnostnega sveta 1441, s katerim so se v Irak odpravili in?pektorji pod vodstvom Hansa Blixa in Mohameda El-Baradeja. Spomladi 2003 je nara??ajo?i pritisk ZDA prisilil in?pektorje da so zapustili Irak ne da bi na?li oro?je za mno?i?no uni?evanje. Busheva administracija je najprej hotela napisati novo resolucijo za Varnostni svet, a se je po ugotovitvi, da bi v primeru predloga ve?ina glasovala proti, odlo?ila, da resolucijo umakne. Amerika je tisti ?as vedno bolj odkrito razmi?ljala o vojni. ZDA so za?ele zbirati dr?ave, ki bi podpirale vojno, na koncu se jih je nabralo okoli 40. Oklicali so jih za Koalicijo voljnih, a ?eprav je bila ve?ina med njimi majhnih dr?av, so bile vmes tudi velike dr?ave V. Britanija, Japonska, ?panija in Poljska. ?panija je po spremembi oblasti v letu 2004 umaknila vojake iz Iraka, Poljska pa v letu 2005.

George Bush in Janez Jan?a v Beli hi?i.

Zdru?ene dr?ave so okupirale Irak marca 2003. Prvotni cilj vojne je bila ustavitev razvijanja oro?ja za mno?i?no uni?evanje in zru?enje diktatorja Sadama Huseina. Vojna se je izkazala za zelo sporno, ker se je za?ela brez privolitve Varnostnega sveta. Vojni sta nasprotovali tudi Nem?ija in Francija, medtem ko so po svetu potekale ?tevilne demonstracije civilnega prebivalstva, ki so nasprotovali vojni. Tudi generalni sekretar OZN Kofi Anan je trdil, da je vojna, ki jo povzro?ajo okupacijske sile v Iraku, nedovoljena.

Kljub padcu ira?ke voja?ke armade so se te?ave okupatorjev pove?ale. Veliki problemi pri uvajanju demokracije po zahodnem vzoru, neuspe?nemu iskanju Husseinovega oro?ja in pri prepri?evanju ljudstva, zakaj je vojna sploh bila potrebna, so ?kodovale Bushevemu ugledu tako doma kot na tujem. Ne glede na to Bush ?e vedno verjame, da je bila vojna pravilna odlo?itev, saj je bil ob voja?kem posegu strmoglavljen ira?ki predsednik, ki je bil kasneje tudi ujet in usmr?en.

Julija 2002 je Bush odtegnil financiranje za Fundacijo Zdru?enih Narodov za prebivalstvo (UNFA). Trdil je, da UNFPA podpira prisilne splave in sterilizacijo na Kitajskem.

Na Bushevo zunanjo politiko je vplival tudi neokonzervativen Projekt za novo ameri?ko stoletje, ki ga sestavljajo strokovnjaki za raziskovanje in iskanje re?itev ?e posebej v tehnologiji, socialnih in politi?nih strategij ali oboro?itvi (t. i. Think tank). Mnogi se strinjajo, da sta administracijo navdihovali tudi Fundacija za dedi??ino in In?titut Cato, pa ?eprav imata ti dve organizaciji zelo malo vpliva.

Glej tudi

• bu?izem
• Spot Fetcher

Zunanje povezave

• Spletna stran Georga W. Busha na spleti??u Bele hi?e (arhivska verzija)