鱼肚是什么

?Jadran? se preusmerja sem. Za druge pomene glej Jadran (razlo?itev).

Jadransko morje
Lega	Ju?na Evropa
Koordinate	43°N 15°E
Vrsta	morje
Glavni dotoki	Adi?a, Bojana, Drim, Krka, Neretva, Pad, So?a
Glavni odtoki	Jonsko morje
Povr?ina pore?ja	235.000 km2
Dr?ave pore?ja	Meje: Italija, Albanija, Hrva?ka, Gr?ija, ?rna gora, Slovenija in Bosna in Hercegovina
Maks. dol?ina	800 km
Maks. ?irina	200 km
Povr?ina	138.600 km2
Povp. globina	252.5 m
Maks. globina	1233 m
Koli?ina vode	35.000 km3
Zadr?evalni ?as vode	3,4±0,4 let
Slanost	38–39 PSU
Dol?ina obale1	3739,1 km
Maks. temperatura	28 C
Min. temperatura	9 C
Otoki	Ve? kot 1300
Naselja	Bari, Benetke, Trst, Split, Pescara, Koper, ?ibenik, Rimini, Rijeka, Durr?s, Ancona, Zadar, Vlor?, Brindisi, Dubrovnik, Neum
1 Dol?ina obale ni vedno enako izmerjena.

Jadransko morje, slikano NASE

百度 　　迈入新时代，人民群众对司法公正有着更高追求。

Jadránsko mórje ali Jadrán (hrva?ko Jadransko more, srbsko ?адранско море, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km ?irok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Izvor imena

Izvor imena Jadran je povezan z etru??ansko naselbino Adria, ki verjetno izhaja iz ilirskega adur, dob. 'voda', 'morje'. V klasi?ni antiki je bilo morje znano kot Mare Adriaticum (Mare Hadriaticum, v?asih tudi poenostavljeno v Adria) ali redkeje kot Mare Superum; dob. 'Zgornje morje'. Izraza nista bila sinonima. Mare Adriaticum na splo?no ustreza obsegu Jadranskega morja, ki sega od Bene?kega zaliva do Otrantskih vrat. Rimski avtorji so to mejo bolj dosledno opredelili – zgodnji gr?ki viri postavljajo mejo med Jadranskim in Jonskim morjem na razli?nih mestih, od sosednjega Bene?kega zaliva do ju?ne konice Peloponeza, vzhodnih obal Sicilije in zahodnih obal Krete. Po drugi strani je Mare Superum obi?ajno obsegal tako moderno Jadransko morje kot morje ob ju?ni obali Apeninskega polotoka, vse do Sicilije. Drugo ime, uporabljeno v tem obdobju, je bilo Mare Dalmaticum, ki se uporablja za vode ob obali Dalmacije ali Ilirika. V zgodnjem novem veku je bilo celotno morje znano tudi kot Bene?ki zaliv (italijansko: golfo di Venezia), ?eprav se to ime zdaj neformalno uporablja samo za severno obmo?je morja, od to?ke Maestra v delti reke Pad do rta Kamenjak na istrskem polotoku.

Imena za morje v jezikih okoli?kih dr?av so med drugim; alban??ina Deti Adriatik; emilijansko Mèr Adriatic; furlansko Mar Adriatic; gr?ko Αδριατικ? θ?λασσα – Adriatikí thálassa; istrsko romun??ina Marea Adriatic?; italijan??ina Mare Adriatico; hrva??ina Jadransko more; srb??ina ?адранско море; sloven??ina Jadransko morje; bene?ko Mar Adriàtico. V srb??ini, hrva??ini in sloven??ini se morje pogosto imenuje preprosto Jadran.

Zgodovina Jadranskega morja

Po svojem nastanku, ekolo?kih razmerah in ?ivih bitjih pripada Jadransko morje k Sredozemskemu morju. Ju?ni del Jadranskega morja, kot tudi Sredozemsko morje sta ostanek davnega morja Tetis, ki je mezozoiku in v za?etku terciarja pokrivalo velik del Zemlje. To morje je imelo izrazite tropske zna?ilnosti. Geolo?ka preteklost Jadrana se torej ujema z zgodovino Sredozemskega morja, ?eprav so nekateri geolo?ki procesi v Jadranu potekali neodvisno, zaradi ?esar Jadran obravnavamo kot posebno biogeografsko podenoto Sredozemskega morja. Jadransko morje je najbolj zaprt ter od drugih delov Sredozemlja lo?en del, katerega hladna in manj slana sredozemska voda pomembno vpliva na ekolo?ke razmere v Jadranskem morju, kar je zlasti izrazito v njegovem ju?nem delu.

Globoki, ju?ni del Jadranskega morja je po nastanku mnogo starej?i od plitvega severnega dela, ki je nastal ?ele po zadnjih ledenih dobah. Jadransko morje, kot ga poznamo danes, se razprostira ujeto med dve mladi gorski verigi (Apenini na zahodu in Dinarsko gorstvo na vzhodu), ki sta nastali iz sedimentov. Tektonski premiki in gubanja omenjenih gorstev sta nastajala v eocenu in oligocenu. Tako je v grobem nastal jadranski bazen, ki je bil v eocenu zalit z morjem Tetis. To je bilo tropsko morje, o ?emer pri?ajo ?tevilni fosilni ostanki raznih grebenskih koralnjakov iz eocenskega obdobja. V oligocenu je v jadranskem bazenu pri?lo do nadaljnjih manj?ih gubanj in splo?nega dvigovanja dna, kar je privedlo do pove?evanja kopnega. Dvigovanje dna je bilo razvito predvsem v vzhodnem delu bazena, tako da je v miocenu morje zalivalo le apeninski del dana?njega jadranskega bazena in je le ponekod, v svojem ju?nem delu, segalo tudi na vzhodno stran. V pliocenu so bila tektonska gibanja izrazita, dno se je nekaj ?asa dvigovalo nato pa spet spu??alo, tako da se je velikost morja neprestano spreminjala. V ledenih dobah se je raven morja spu??ala in je prevladovalo kopno, med posameznimi ledenimi dobami pa se je gladina morja dvigovala in je prevladovalo morje. Z nastopom hladnej?ih obdobij je morje postopoma izgubljalo tropske zna?ilnosti. V ledenih dobah so tako prevladovali borealni rastlinski in ?ivalski elementi, danes pa Jadran uvr??amo med zmerno topla morja, v katerem ?ive nekateri relikti, ki sicer ?ivijo v subtropskih oz. severnih morjih. Dno severnega Jadrana ima vse do konca ledenih dob zna?ilnost kopnega, ki ga med poledenitvami prekrivajo debeli sloji re?nih sedimentov. Ob koncu pleistocena se je dno jadranskega bazena v povpre?ju zni?alo za okrog 100 m. Morje je zalilo obmo?je severnega Jadrana in mnoge doline rek na vzhodni obali (npr. Ra?a, Krka). To je bilo obdobje, v katerem je Jadransko morje v glavnem dobilo dana?njo podobo.

Geografija

Jadransko morje je omejeno na severni geografski ?irini 45° 45' in 39° 45' N ter vzhodni geografski dol?ini 12° 15' in 19° 45' E. Skupna dol?ina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) zna?a skoraj 8000 km, dol?ina samo kopenskega dela pa 3740 km, ?iroko pa v povpre?ju 157,4 km; Otrantska vrata med Salentinskim polotokom v Italiji in Kepi i Gjuh?z?s v Albaniji, skozi katera se na jugu odpira v Jonsko morje, so ?iroka 72 km. Veriga otokov vzdol? severnega dela vzhodne obale nadalje zmanj?a najve?jo ?irino odprtega morja za pribli?no 20 km. Skupna povr?ina morja je pribli?no 138 600 km2.

Narodni park Kornati

Svetilnik Sestrice

Severni del morja je zelo plitev, Bene?ki zaliv med ju?no obalo Istre in Riminijem redko prese?e globino 50 m. Med ?ibenikom in Ortono je izrazita kotanja, kjer globina dose?e 180 m. Med otokom Kor?ula in italijanskim polotokom Gargano poteka Palagru?ki prag (do 170 m). Najglobljo to?ko pribli?no 1240 m dose?e Jadransko morje v obse?ni, v povpre?ju okrog 900 m globoki kotanji vzhodno od polotoka Gargano, ju?no od Dubrovnika in zahodno od Dra?a. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m. Povpre?na globina Jadrana je ocenjena na 252 m.

Najve?ji zalivi so poleg Bene?kega zaliva s skrajnim severnim - Tr?a?kim, ?e Manfredonijski zaliv v Italiji, Kvarner z Malim Kvarnerjem in Re?kim zalivom med najve?jim jadranskim polotokom Istro in Hrva?kim primorjem z ve? otoki, med njimi sta dva najve?ja jadranska (Krk in Cres), na jugovzhodu pa so mdr. izrazitej?i manj?i zalivi Novigradsko morje, ?ibeni?ki zaliv, Splitski in Ka?telanski zaliv, Neretvanski kanal z Malim morjem in Malostonskim zalivom na Hrva?kem (delno tudi v BiH), Boka Kotorska v ?rni gori, v Albaniji pa predvsem Drimski in Valonski zaliv (med njima so ?e Lazijski, Dra?ki, Kavajski...). Ob obalah Jadrana je tudi nekaj lagun in slanih jezer, najbolj znana med njimi je Bene?ka laguna. Na jugu Italije je Tremitsko oto?je, ki je edino oto?je na zahodni jadranski obali, medtem ko je vzhodna, predvsem hrva?ka obala z otoki kar posejana. Glavne skupine otokov na Hrva?kem delu Jadrana so Kvarnerski otoki, Zadrski, Srednjedalmatinski in Ju?nodalmatinski otoki, pa tudi manj?i Elafiti pri Dubovniku. Pribli?no sredi Jadrana le?ijo Palagru?ki otoki.

Poleg Istre in Gargana je tretji najve?ji polotok na Jadranu Pelje?ac, na skrajnem jugu Jadranskega morja v Albaniji pa polotok Karaburun, ki zapira Valonski zaliv.

Slanost Jadranskega morja z 38,3 ‰ presega povpre?je Sredozemskega morja; v severnem delu (Bene?ki zaliv) je zaradi pritoka reke Pad nekoliko ni?ja kot v osrednjem in ju?nem delu.

Vetrovi

Za Jadransko morje so zna?ilni naslednji vetrovi:

• severnik (N) - tramontana
• sever-severovzhodnik (NNE) - burin
• severovzhodnik (NE) - burja
• vzhodnik (E) - levante
• jugovzhodnik (SE) - jugo, ?iroko
• ju?nik (S) - o?tro
• jugozahodnik (SW) - lebi?, garbin
• zahodnik (W) - ponente
• severozahodnik (NW) - maestral

Vetrovi in posledi?no valovi so pomembni za gibanje in me?anje morske vode. Vetrovi nastanejo zaradi razlik v zra?nem pritisku in pihajo z obmo?ja visokega zra?nega pritiska k obmo?jem nizkim zra?nim pritiskom. Velikost valov, ki pri tem nastajajo, je odvisna od jakosti vetra, njegovega trajanja in dol?ine morske povr?ine, na kateri se valovi razvijajo.

Burja je veter, ki vpliva ne samo na gibanje vode v Jadranu, temve? tudi na njeno ohlajanje., ki je posledica navpi?nega me?anja morske vode. Burja je suh in mrzel veter, ki lahko pozimi piha z orkanskimi hitrostmi (200 km/h). tako hitrost dose?ejo le posamezni sunki. Povpre?na Na hitrost je precej manj?a, a ?e vedno zna?a 100-120 km/h. Burja je najmo?nej?a v Tr?a?kem zalivu, Kvarnerju in Velebitskem kanalu. Valovi burje zaradi kratke steze na ozkem Jadranskem morju ne dose?ejo orkanske velikosti. Na odprtem Jadranu lahko valovi dose?ejo do 6 m. Valovi burje so kratki, nepravilni in strmi ter se penijo in lomijo. Lo?imo ciklonsko in anticiklonsko burjo. Ciklonska burja je zelo mo?na burja, spremlja jo de?evno in obla?no, v?asih celo sneg. Taka burja piha le pozimi in je posledica obse?nega ciklona nad Jadranom, ki srka zrak s kopnega. Anitciklonska burja nastaja zaradi obse?nih razlik v zra?nem pritisku med antisiklonom med S delom Evrope in ciklonskim obmo?jem nad Sredozemljem. Anticiklonska burja lahko piha tudi poleti, ko se visok zra?ni pritisk iznad Evrope ?iri proti jugu, zato je anticiklonska burja znanilka lepega vremena.

Burja ni pomembna le za gibanje morske vode, pa? pa tudi zato, ker ustvarja obilen pr?ec, ki ponekod mo?no raz?iri supralitoralni pas. Ta pas je na izpostavljenih mestih nekaterih kvarnerskih otokov ?irok do 10 m. burji podoben veter je tramontana, ki piha s severa. Ta veter je mrzel, vendar ne piha v sunkih in ni tako mo?an kot burja. Tramontana je pogostej?a na ju?nem delu Jadrana. Burji podoben veter je tudi levant, ki piha z vzhoda. Pojavlja se ob de?evnem in hladnem vremenu. Piha bolj ali manj enakomerno in je pogostej?i na severnem Jadranu. Burin piha z iste strani, kot burja, a je bistveno ?ibkej?i, nastaja pa le poleti. Je no?ni veter, ki v obdobju lepega vremena zamenjuje dnevni veter – maestral.

Drug pomemben veter na Jadranu je jugo, ki piha po vzdol?ni osi Jadranskega morja. To je topel in vla?en zrak, ki piha enakomerno in ga pogosto spremlja de?. Hitrosti vetra so manj?e kot pri burji, vendar so njegovi valovi zaradi dalj?e steze vzdol? Jadrana precej ve?ji. Jugo je zelo mo?an na ju?nem delu Jadrana in ne ustvarja pr?ca tako, kot burja.

Jugu podoben veter je garbin, ta je zelo mo?an in piha z jugozahoda ali zahoda in ustvarja velike valove. Poleti ima zna?ilne lokalne termi?ne nevihte, v drugih letnih ?asih pa je posledica mo?nega anticiklona s sredi??em ju?no od Jadrana in izrazitega ciklona severno od Jadrana.

Onesna?enost Jadranskega morja

Jadransko morje je zaprto in plitvo morje, zato je toliko bolj izpostavljeno ?kodljivemu delovanju ?loveka, kar ima za posledico onesna?enje obalnega morja. To velja zlasti za plitvi severni Jadran, torej tudi za slovenski del?ek morja. Onesna?evanje vpliva na ?ivljenje v morju neposredno in posredno. Neposredno s trenutnim onesna?enjem ( izliv nafte, druge pomorske nesre?e, kjer pride do izlitja strupenih snovi, ve?je podvodne eksplozije), posredno pa s stalnim in dolgotrajnim onesna?evanjem, ki sicer ni vidno na prvi pogled, ima pa usodne in dolgotrajne posledice. Tako onesna?evanje postopoma spreminja ekolo?ke razmere, kar privede do sprememb v biocenozah, katerih notranje ravnovesje se poru?i. Temu sledita degradacija in postopno odmiranje.

Trgovski (tovorni) promet v jadranskih pristani??ih

Promet leta 2002

Pristani??e	Promet [mio. ton]
Koper	9.431.497
Plo?e	1.100.000
Pulj	494.000
Reka	2.726.500
Split	114.000
?ibenik	570.000
Trst	49.138.575
Tr?i?, Italija	3.270.792
Zadar	360.000

Vir

• "Adriatic Sea" Tiscali Encyclopedia Research Machines, 2008.
• Adrian Room, "Brewer's Dictionary of Names", p.7. (ISBN 1-85986-323-X)
• a b "Adriatic Sea" Britannica Encyclopedia 2008. Online Library Edition 7.
• "Limits of Oceans and Seas, 3rd edition". International Hydrographic Organization.
• Blue Flag Programme - Croatia
• The Bora Wind of the Adriatic Sea

Zunanje povezave

• National Geographic Slovenija
• Region 5 – Western Africa, Mediterranean, Black Sea Nautical Charts from the National Geospatial-Intelligence Agency
• Nautical Chart 54131 (Adriatic Sea) from the National Geospatial-Intelligence Agency
• the seashore of our posterity – video recording of Albanian, Croatian, and Montenegrin coasts