车讯:2016广州车展探馆：凯迪拉克全新凯雷德
| Koli?ina bajtov | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| Splo?na raba in (SI standard) |
Dvoji?ke predpone po standardu IEC 60027-2 | ||||
| Ime | Simbol | Koli?ina | Ime | Simbol | Koli?ina |
| kilobajt | kB | 210 (103) | kibibajt | KiB | 210 |
| megabajt | MB | 220 (106) | mebibajt | MiB | 220 |
| gigabajt | GB | 230 (109) | gibibajt | GiB | 230 |
| terabajt | TB | 240 (1012) | tebibajt | TiB | 240 |
| petabajt | PB | 250 (1015) | pebibajt | PiB | 250 |
| eksabajt | EB | 260 (1018) | eksbibajt | EiB | 260 |
| zetabajt | ZB | 270 (1021) | zebibajt | ZiB | 270 |
| jotabajt | YB | 280 (1024) | jobibajt | YiB | 280 |
Bajt (tudi zlog, byte, oktet, angle?ko byte) je v ra?unalni?tvu manj?a enota za koli?ino podatkov oziroma velikost pomnilnika. Byte pa je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih.
Bajt je imel v?asih spremenljivo velikost, v dana?njih ra?unalnikih je v 1 bajt = 8 bitov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, izvirno je bajt ozna?eval ?est bitov. Izvirna angle?ka beseda byte pomeni akronim BinarY TErm - dvoji?ki izraz. Buchholz jo je uporabil pri na?rtovanju prvega tranzistorskega superra?unalnika IBM 7030 Stretch. Kasneje so pri tem projektu izraz bajt raz?irili na osem bitov.
Polovico bajta (?tirje biti) imenujemo nibble.
Kratica za bajt je ?B?, medtem ko ?b? pomeni bit. Nekateri narodi so ime enote povsem prevedli, Francozi jo recimo imenujejo octet (?o?).
Ve?je enote so kilozlog (kilobajt), megazlog (megabajt). Predpone (kilo, mega,...) imajo obi?ajno druga?en pomen kot sicer:
- kilo = 1024 = 210 in ne 1000
Po standardu IEC 60027-2 so predlagane druga?ne predpone, ki ?e niso ?ir?e uveljavljene. Kilobajt je tako 1000 bajtov, uvedena pa je predpona kibibajt, ki je 1024 bajtov.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- dvoji?ka predpona
- zlog v jezikoslovju