慈善募捐新生态逐步形成 80后90后成网络募捐主体
Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nana?a na opisovanje in preu?evanje Zemljinih povr?inskih zna?ilnosti oziroma fizi?nogeografskih zna?ilnosti, kot so vi?ina, nagib in slemenitev. Soroden pojem je teren, ki ozna?uje bolj same zna?ilnosti povr?ja kot njih ?tudije. Zraven sodi tudi pojem relief, ki pa se nana?a na vi?insko razporejenost povr?ja.
Razumevanje topografije je kriti?nega pomena za mnogo ?tudij in dejavnosti. Tako je v okoljskem in?eniringu, agrikulturi in hidrologiji pomembno zaradi dolo?anja razvodnic, zna?ilnosti vodnih tokov in odna?anja ter zna?ilnosti vodovja samega. Ravno tako je topografija pomemben vir podatkov za razumevanje vremenskih vzorcev, ki so za posamezno pokrajino izdelani glede na to, ali je ta ravninska ali razgibana, nizka ali visoka idr. Topografske ?tudije so tudi del ?tudija obstoje?e arhitekture, popisov umetnostne in druge kulturne dedi??ine in posledi?no na?rtovanja razli?ne infrastrukture, kot je prometna.
Geografske topografske raziskave so se razmahnile ?ele v 19. stoletju, saj je ve?ina narodnih geografskih raziskav na svojih zemljevidih popisovala le nadmorske vi?ine posameznih to?k. Kljub temu pa je prva topografska karta, ki je med drugim vsebovala tudi ?e izohipse, iz?la leta 1784, pet let pred francosko revolucijo v Franciji, prikazovala pa je teren te de?ele; kmalu ji je sledila tudi topografska karta Anglije.
Zemeljsko povr?je in oblikovanje povr?ja
[uredi | uredi kodo]
Zemeljsko povr?je je zunanja meja zemeljske skorje. 71 odstotkov povr?ja prekrivajo svetovni oceani, zaradi ?esar ni najti vpliva eksogenih sil. To povr?je je zaznamovano z globokomorskimi jarki, oceanskimi hrbti, kontinentalnimi policami, kontinentalnimi pobo?ji in abisalnimi ravninami. Preostalih 29 % povr?ine planeta je dvignjeno nad morsko gladino in tako izpostavljenih eksogenim procesom. Najzna?ilnej?i relief kopnega na Zemlji je re?ni relief. Povpre?na vi?ina kopnega povr?ja je 875 metrov; v Evropi in Avstraliji, ki sta najni?ji celini, ta vrednost zna?a 340 m, v Severni Ameriki 720 m, v Afriki 750 m, v Aziji 960 m in na Antarktiki zaradi ve? kot 3.000 metrov debelih ledenih skladov 2.200 metrov.
Oblika zemeljskega povr?ja oziroma teren je posledica zapletenega sou?inkovanja endogenih in eksogenih sil. Ti dve skupini sil sta si v nasprotju, saj prva izmed njih, v katero sodijo tektonika plo??, vodoravni in navpi?ni premiki teh in vulkanizem, vi?ino povr?ja v splo?nem pove?uje, medtem ko eksogene sile, tj. denudacijski in erozijski procesi, vi?ino povr?ja zmanj?ujejo.
Prvo pomembno teorijo o oblikovanju povr?ja je ob koncu 19. in za?etku 20. stoletja razvil geomorfolog William Morris Davis, in sicer teorijo o cikli?nem razvoju reliefa. Ta predvideva razmeroma hiter dvig terena na osnovi tektonike, zatem pa dalj?i ?as vztrajnega eksogenega delovanja. Novej?e teorije, ki so podlaga dana?njega topografskega raziskovanja, pa razlagajo stalno in hkratno sou?inkovanje obeh skupin procesov.
Endogeni procesi v na?elu delujejo mo?neje od eksogenih procesov, zaradi ?esar se povpre?na vi?ina Zemljinega povr?ja po?asi dviguje; v tem trenutku zna?a povpre?no 875 metrov nad morjem za kopne predele. Tako mlado nagubana gorovja pridobijo med 4 in 12 mm vi?ine vsako leto, nekatera najstarej?a obmo?ja zemeljskega povr?ja, ??iti ali kratoni, tj. obmo?ja tektonskega mirovanja, pa endogenih sil ne ?utijo. V Sloveniji tektonska aktivnost povzro?i za najve? 1-2 mm vi?inskega premika letno.
Na drugi strani eksogene sile delujejo tako, da letno zni?ajo povr?je za povpre?no 1-1,5 mm vsako leto v visokogorju in manj na druga?nih reliefih. Na tak na?in vodovja odplavijo s povr?ja Severne Amerike vsako leto 1,2 milijarde ton materiala, kar pomeni odstranitev 25-75 mm povr?inskega sloja v 1.000 letih. Tak?no odna?anje povr?inskega sloja gradiva poteka na vseh ozemljih: kamnine, ki danes predstavljajo povr?je avstrijskih Visokih Tur na 4.000 metrih, so nastale na globini 12 kilometrov pred 10-15 milijoni let, material nad njimi je bil v tem ?asu odstranjen zaradi eksogenih sil, sloji pod njim pa so se dvignili zaradi tektonskega gubanja in izostazije.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Natek, Karel (2003), Geomorfologija, ?tudijsko gradivo za predmet geomorfologija, Ljubljana: Oddelek za geografijo Univerze v Ljubljani, str. 217, COBISS 22953314
