十堰一女子27年后找到被拐弟弟 节目播出时全场泪奔
| Simon Ogrin | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 6. oktober 1851[1][2][3] Stara Vrhnika[3] |
| Smrt | 3. maj 1930[1][3] (78 let) Vrhnika[3] |
| Dr?avljanstvo | .svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija SHS Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | slikar |
Simon Ogrin, slovenski slikar, * 6. oktober 1851, Stara Vrhnika, ? 3. maj 1930, Vrhnika.
?ivljenje
[uredi | uredi kodo]Slikar Simon Ogrin se je rodil kroja?u Luki Ogrinu in Mariji Skubelj, kot prvi otrok v osem?lanski dru?ini. Kot otrok je zgodaj za?el pomagati pri kme?kih opravilih, zato je bil slabo izobra?en. ?e zgodaj se je navdu?eval nad kipci v cerkvah, ki jih je ?elel tudi izdelovati. S ?estnajstimi leti ga je mati odpeljala v Ljubljano v uk k podobarju Avgu?tinu G?tzlu, kjer je za ?as izobra?evanja tudi stanoval. V Ljubljani je od leta 1867 do 1870 obiskoval tudi nedeljsko ?olo in obrtno ?olo.
Leta 1872 se za?ne u?iti pri slikarju Janezu Wolfu. Pri njem je ostal do leta 1875, potem pa se je odpravil v Benetke na Akademijo lepih umetnosti. Tam je ?e prvo leto prejel pohvalo, naslednje leto pa tudi presti?no nagrado za najbolj?o kompozicijo s sliko Umor vojvode Galeaza Marie Sforza (slika se sedaj nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani), a je glavno nagrado, 300 lir, kljub rev??ini odklonil v korist svojih italijanskih so?olcev, obdr?al pa je diplomo. Januarja 1878 je od?el na Dunaj, na tamkaj?no akademijo. Tam se je spoznal tudi s fran?i?kanom Aleksandrom Roblekom, ki je postal njegov najbolj?i prijatelj, pa tudi z Janezom in Jurijem ?ubicem. Po dveh letih je zapustil Akademijo na Dunaju. Leta 1879 se je vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je ustvarjal za lokalnega mecena Frana Kotnika, a je kmalu od?el v Italijo, kjer je odkrival umetnostne dose?ke v italijanskih mestih Benetkah, Bologni, Firencah in Rimu.
Konec avgusta 1880 se je vrnil domov, a je hitro sprejel naro?ilo za poslikavo farne cerkve sv. ?tefana v Vipavi in se tja tudi preselil. Okrog leta 1884 se je vrnil na Vrhniko, se tu ustalil, in se 9. septembra 1884 poro?il z Elizabeto Tom?i?. Istega leta se je tudi zadol?il in za?el graditi svojo hi?o ob Tr?a?ki cesti. Dolgovi, povezani z gradnjo, so ga preganjali do konca ?ivljenja. Z Elizabeto sta imela 7 otrok. V obdobju ?ivljenja na Vrhniki je sprejel ?e ve? naro?il za poslikave cerkva. Slikar Simon Ogrin je umrl na Vrhniki, 3. maja 1930.
Delo
[uredi | uredi kodo]
Simon Ogrin pripada tako imenovani nazarenski smeri slikarstva. Njegovi za?etki segajo v leto 1876, ko je med po?itnicami pomagal slikarju Janezu Wolfu, nekdanjemu u?itelju, pri poslikavi farne cerkve sv. ?tefana v Vipavi. Med ?tudijem na dunajski akademiji je slikal tudi slike za Stritarjev Zvon. Prvo samostojno naro?ilo je naslikal v kapucinski cerkvi v Vipavskem Kri?u leta 1882. Eno najuspe?nej?ih poslikav je delo v Marijini kapeli v ?kofji Loki, kjer je delal 1887-1888. Svoja najve?ja dela, predvsem pa vsa dela iz obdobja od leta 1885 do 1930 je slikar sam zabele?il v bele?ki naro?il, ki je ohranjena ?e danes. Sredi 20. let 20. stoletja je vodil tudi te?aj za slikanje na moker zid na tehni?ni ?oli v Ljubljani. Simon Ogrin je izdal tudi bro?uro Kratki te?aj za slikanje na moker zid v sodelovanju z Franom Steletom.
Od leta 1885 pa do smrti, leta 1930, so navedena slede?a dela: 30 prezbiterijev, 12 slik na cerkvene zidove, 18, kri?evih potov, 15 Bo?jih grobov, 16 bander, 16 va?kih kapelic.
Ve?ino figuralnih motivov je Simon Ogrin ?rpal od tujih umetnikov, kakor cela skupina slovenskih slikarjev nazarenske smeri. Mnoga naro?ila so bila obse?na, zato so mu jemala ?as za lastno ustvarjanje v umetnosti, poleg tega pa je bil zelo vezan na naro?nika, Cerkev, ki je ?elela ?e uveljavljene slogovne zna?ilnosti.
Figuralika
[uredi | uredi kodo]Ogrinove slikarije najdemo po vsej Sloveniji, celo na Hrva?kem in v Dalmaciji. Slikar je najraje upodabljal prizore svete Trojice pa tudi prizore z Marijo. Njegove figure so pravilno sistemati?no razporejene, spominjajo na Wolfov slog, pa vseeno so Ogrinovi liki manj?i, bolj risarski in ploskoviti, celote pa v nasprotju z Wolfom, nemonumentalne. Njegove najbolj?e figuralne upodobitve segajo v obdobje njegovega za?etnega delovanja, iz osemdesetih let.
Ornamentika
[uredi | uredi kodo]Ogrinova ornamentika je po obsegu enakovredna figuraliki, po pomenu, ki ga ima v poslikavah, pa je u?inek ornamentike ve?ji. Ogrinova ornamentika je v primerjavi z drugimi tremi slikarji kranjske skupine najraznovrstnej?a, saj obsega velik razpon, kamor lahko uvr??amo romanske, gotske, renesan?ne in baro?ne motive, njegovi ornamenti pa se vedno ujemajo s prostorom, katerega krasijo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
- ↑ Artists of the World Online, Allgemeines Künstlerlexikon Online, AKL Online — B: K. G. Saur Verlag, Verlag Walter de Gruyter, 2009. — ISSN 2750-6088 — doi:10.1515/AKL
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ema Gori?an, Rod slikarja Simona Ogrina, 1620- 2001 (Vrhnika, 2001)
- France Stele, Slovenski slikarji (Ljubljana, 1949)
- Viktor Steska, Slovenska umetnost 1 (Prevalje, 1927), str. 337-342
- Jo?e Suhadolnik, Simon Ogrin, slikar 1851-1930 (Vrhnika, 2001)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
