关于请协助做好我省新闻工作者队伍状况调研的通知

百度 如果说人类是地球上完整进化来的，那么为何人类对强光的极度敏感;暴晒会灼伤皮肤;对重力不适应;会恐高呢第二，地球引力圈问题。

Pomembno obvestilo: Fundacija Wikimedia ni lastnica avtorskih pravic na besedilu ali ilustracijah. Zato je obra?anje na uradne kontakte Fundacije Wikimedia ali njenih predstavnikov glede dovoljenj za reproduciranje ?lankov ali slik nesmiselno, tudi ?e pravila v va?em podjetju, ?oli ali organizaciji zahtevajo, da pred kopiranjem vsebine za dovoljenje zaprosite upravljavce spleti??a.

Edina vsebina Wikipedije, glede katere morate kontaktirati Fundacijo Wikimedia, so logotipi Wikipedije/Wikimedie, varovani z avtorskimi pravicami, ki niso prosto uporabni brez dovoljenja.

Dovoljenje za reproduciranje in spreminjanje besedila so avtorji posameznih ?lankov ?e podelili vsakomur kjer koli na svetu, pod pogojem, da je tako reproduciranje in spreminjanje v skladu z licen?nimi pogoji (glejte v nadaljevanju). Ponovna uporaba in spreminjanje slik sta lahko dovoljena ali pa ne; pogoje za reproduciranje posamezne slike morate preveriti posamezno. Edina izjema so tisti primeri, v katerih so urejevalci kr?ili pravila Wikipedije z nalo?itvijo avtorsko varovanega gradiva brez dovoljenja ali pod licen?nimi pogoji, ki niso skladni s tistimi, ki jih avtorji Wikipedije uporabljajo za preostalo vsebino Wikipedije. Kadar je tako gradivo prisotno v Wikipediji (preden ga prepoznamo in odstranimo), boste z njegovim kopiranjem kr?ili avtorske pravice. Za dovoljenje za uporabo tovrstnega gradiva se morate obrniti na imetnika avtorskih pravic na zadevnem besedilu ali ilustraciji; to bo pogosto, ?eprav ne vedno, prvotni avtor.

?e ?elite uporabljati vsebino iz Wikipedije, si najprej preberite razdelek #Uporaba prispevkov soustvarjalcev Wikipedije. Nato si preberite besedili licenc Creative Commons Attribution-ShareAlike 3.0 Unported License in GNU Free Documentation License.

Pravilo opisuje avtorskopravni vidik Wikipedije v slovenskem jeziku (slovenske Wikipedije) in obravnava dva vidika avtorskih pravic: pravice avtorjev prispevkov v Wikipediji ter pravila objave drugih del v Wikipediji. Pogoje uporabe in objave vsebin dolo?a uradno pravilo na naslovu Terms of Use, katerega prevedena in prirejena razli?ica sledi. V primeru, da se njuni pravni razlagi razlikujeta, ima uradno pravilo prednost.

Wikipedija gostuje na stre?nikih Fundacije Wikimedia, ki je registrirana kot organizacija v Zdru?enih dr?avah Amerike, zato spada pod ameri?ko avtorsko pravo. Vendar je v skladu s stali??em soustanovitelja Jimmyja Walesa pomembno spo?tovati tudi zakonodaje drugih dr?av. Pravilnik Wikimedie zahteva, da se v projektih Wikimedie uporablja ve?idel samo gradivo, ki je prosto tako v Zdru?enih dr?avah Amerike kot tudi v dr?avi, iz katere ve?inoma prihajajo uporabniki projekta. V primeru Wikipedije v sloven??ini mora biti gradivo torej prosto v Zdru?enih dr?avah Amerike in v Sloveniji. Uporaba neprostega gradiva se lahko vr?i samo v zelo omejenem obsegu, opisanem v razdelku #Pravilnik o izjemah.

Uporaba prispevkov soustvarjalcev Wikipedije

Prispevki posameznikov, ki ustvarjajo vsebino Wikipedije, so avtomatsko varovani kot avtorsko delo po dolo?bah Bernske konvencije. Javnosti je prosto na voljo po dolo?ilih licenc ?Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije? (GFDL; izvirnik, neuradni slovenski prevod) in ?Creative Commons-Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0? (izvirnik, laiku berljiv povzetek) - uporabnik lahko izbere tisto licenco od teh dveh, ki mu bolj ustreza.

Uporaba vsebine Wikipedije je prosta po na?elu copyleft - vsak, ki ?eli uporabiti besedilo, objavljeno v Wikipediji, lahko to svobodno stori ne glede na namen (kar vklju?uje komercialno objavo v drugih medijih). Delo lahko povzame, predela ali objavi oz. izvede v celoti, ne da bi moral za dovoljenje prositi avtorja. Spo?tovati mora samo naslednje pogoje:

• Priznanje avtorstva: avtorji prispevkov si pridr?ujejo moralno pravico, da je njihovo avtorstvo priznano, pa ?eprav so ustvarjali pod psevdonimom ali povsem anonimno. Seznam uporabnikov, ki so prispevali k neki strani na Wikipediji, je izpisan v zgodovini tiste strani. Ob ponovni objavi tega dela drugje lahko zadostite temu pogoju z izpisom natan?ne hiperpovezave do ustrezne strani v Wikipediji ali njenega URL naslova na vidnem mestu v bli?ini. Alternativno je lahko to URL ali hiperpovezava do vsebine na drugi strani, ki spo?tuje pogoje uporabe. Zadnja mo?nost je to?en seznam avtorjev iz zgodovine strani, ki pa lahko ignorira zanemarljive ali nerelevantne posege v vsebino (popravki tipkarskih napak, urejanje wikikode, vandalizem in njegovo odstranjevanje ipd.).
• Deljenje pod enakimi pogoji: v Wikipediji si prizadevamo ustvariti zbirko znanja, ki bo trajno na voljo vsakomur. Zato je pogoj uporabe vsebine Wikipedije tudi, da se ob vsaki objavi v drugih medijih ohrani enaka svoboda raz?irjanja in uporabe. V primeru da vsebino predelate, morate na smiseln na?in ozna?iti, da gre za predelavo in jo ponuditi prosto za nadaljnjo uporabo.
• Oznaka licence: zgornjemu pogoju lahko zadostite tako, da v bli?ini (najenostavneje ob navedbi vira oz. avtorjev) vklju?ite pojasnilo, da je delo prosto na voljo po dolo?ilih licence ?Creative Commons-Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0? (lahko okraj?ano CC-BY-SA 3.0) s povezavo do spletne strani z licenco. Organizacija Creative Commons je izdelala tudi ve? ikon za ponazoritev, na primer in , na spletni strani jih lahko oblikujete kot povezavo do omenjene licence in s tem zadostite zahtevi deljenja pod enakimi pogoji. Tudi vse predelave, ki vklju?ujejo delo soustvarjalcev Wikipedije, morajo biti licencirane na ta na?in.

Vsebina, ki je bila skopirana v Wikipedijo iz drugih virov, ima lahko druga?ne pogoje raz?irjanja, ki so nakazani nekje na isti strani. Najve?krat je to vsebina v javni lasti, ki so ji avtorske pravice ?e potekle zaradi starosti in je torej uporabna povsem brez omejitev ali pogojev.

Licenciranje po dolo?ilih GFDL

Vse besedilo, razen kjer je to izrecno navedeno, je z namenom zdru?ljivosti na voljo tudi po dolo?ilih licence ?Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije? (ta se v nekaterih podrobnostih razlikuje od ?CC-BY-SA 3.0?). Le vsebine, ki so bile skopirane v Wikipedijo iz drugih CC-BY-SA licenciranih projektov, so lahko na voljo samo pod to licenco, vendar takih v slovenski Wikipediji prakti?no ni. Do 15. junija 2009 je bilo vse besedilo Wikipedije licencirano izklju?no z GFDL. ?e ste v dvomih glede zdru?ljivosti s svojim GFDL projektom, lahko iz zgodovine strani dobite razli?ico besedila izpred tega datuma.

Predstavnostno gradivo

Ve?ina predstavnostnega gradiva (slike, zvo?ni in video posnetki) v Wikipediji je licenciranega enako kot besedilo, torej dvojno po dolo?ilih licenc GFDL in CC-BY-SA 3.0, pri ?emer lahko uporabnik izbere, katero bo upo?teval. Nekaj predstavnostnih del, ki so jih prispevali soustvarjalci Wikipedije, pa je licenciranih po drugih copyleft licencah, na primer Licenci proste umetnosti ali celo prepu??enih v javno last. Opisna stran gradiva natan?no pojasnjuje, pod katerimi pogoji je konkretno delo dovoljeno uporabljati oz. raz?irjati. Tam je naveden tudi avtor, ki ni nujno eden od soavtorjev ?lanka, in kratek opis gradiva. Do opisne strani pridete tako, da kliknete na to gradivo (npr. sliko), prikazano v ?lanku.

V nekaterih primerih je v ?lankih uporabljeno avtorsko varovano predstavnostno gradivo po na?elih po?tene uporabe (glej spodaj). Ta gradivo je ustrezno ozna?eno in ni prosto na voljo za uporabo.

Logotipi Wikipedije

Logotipi Wikipedije in sorodnih projektov Fundacije Wikimedia so izjema proste dostopnosti vsebin. So registrirane tr?ne znamke Fundacije in mo?nosti njihove uporabe dolo?ajo uradna pravila uporabe tr?nih znamk. Za nekatere vrste uporabe je potrebno pridobiti pisno privolitev Fundacije.

Pravice in dol?nosti avtorjev prispevkov

S shranjevanjem svojega dela v Wikipediji se strinjate z nepreklicno objavo tega dela v skladu z dovoljenjema ?Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0? in ?Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije?. Licenca pomeni, da je objavljeno delo prosto na voljo vsakomur, dokler spo?tuje moralno pravico avtorja, da je njegovo avtorstvo priznano, in raz?irja delo pod enakimi pogoji (ve? o tem zgoraj).

Objava v Wikipediji v nobenem primeru ne pomeni prenosa avtorskih pravic na Fundacijo Wikimedia ali Wikipedijo. Kot avtor zadr?ite vse pravice, torej lahko delo ponovno objavite kjer koli in pod kakr?nimi koli pogoji. Le dovoljenje za kopije, ki so objavljene v Wikipediji in v drugih medijih, ki spo?tujejo dolo?ila licenc, je nepreklicno in ga ni ve? mogo?e spremeniti.

?e je va?e delo ?e bilo objavljeno v kak?nem drugem mediju in ga ?elite donirati v prosto uporabo ali ?elite objaviti gradivo, ki ga je ustvaril oz. ima na njem avtorske pravice nekdo drug, morate pravico do objave potrditi tako, kot je opisano na strani Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo. Brez potrditve bodo kopijo verjetno izbrisali administratorji, saj sicer Wikipedija nima nikakr?nega zagotovila, da ne gre za kr?itev avtorskih pravic. Izjava v smislu ?Dovoljujem(o) objavo v Wikipediji? ni dovolj, saj ne daje svobode neomejene uporabe vsem, kar je pogoj. ?e bolje je, da gradivo ?e na va?i spletni strani date v prosto uporabo z oznako licence CC-BY-SA.

Vna?anje avtorsko varovanega dela drugih

Vsa ustvarjalna dela so varovana po avtorskopravni zakonodaji in mednarodnih sporazumih o za??iti avtorskih pravic, razen v primerih, ko so avtorske pravice potekle in je delo pre?lo v javno last, ali ko se je avtor nedvoumno odrekel avtorskim pravicam.

Ustvarjalno delo nekoga drugega lahko objavite v Wikipediji samo, ?e so mu avtorske pravice ?e potekle oz. se jim je avtor odrekel, ali ?e je objavljeno po dolo?ilih licence ?Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji?. V tem primeru morate dobro preveriti, ali je temu res tako in ustrezno ozna?iti, da gre za delo nekoga drugega. Pogoju zadostite tako, da navedete vir in njegovo izjavo o licenci (recimo s povezavo do pogojev uporabe neke spletne strani).

Nikoli ne vna?ajte v Wikipedijo gradiva na na?in, ki kr?i avtorske pravice. Posledica takega po?etja je lahko pravna odgovornost Wikipedije, kar bi resno ?kodilo projektu in vsem drugim, ki bi uporabili avtorsko sporen prispevek v dobri veri, da je vsebina Wikipedije prosto na voljo. Tudi ?e avtorske pravice niso nikjer posebej ozna?ene, so avtomatsko last avtorja in varovane. Raz?irjeno zmotno prepri?anje novih sodelavcev Wikipedije je, da se vsako avtorsko delo lahko skopira, ?e je poleg naveden vir. To praviloma ne dr?i, saj imata avtor ali njegov zalo?nik izklju?no pravico redistribucije.

Lastnika avtorskih pravic pa lahko prosite, naj se odpove nekaj tem pravicam in prepusti svoje ustvarjalno delo v prosto uporabo. Stran ?Dokazilo o dovoljenju za objavo? razlaga, kako pridobiti dovoljenje. Vendar morate to storiti pred nalaganjem, sicer bo objava verjetno obravnavana kot kr?itev avtorskih pravic (administratorji namre? za va? dogovor ne morejo vedeti). Tudi v tem primeru velja, da izjava v smislu ?Dovoljujem(o) objavo v Wikipediji? ni dovolj. Avtor mora dati dovoljenje za prosto uporabo v vsak namen po dolo?ilih licenc CC-BY-SA in GFDL.

O?itne kr?itve avtorskih pravic so po pravilih brisanja kandidati za hitri izbris. Uporabniku, ki kljub opozorilu neupravi?eno objavlja v Wikipediji avtorsko varovano vsebino drugih avtorjev, lahko administrator prepre?i nadaljnje urejanje.

Pravilnik o izjemah

Za izvajanje izobra?evalne vloge Wikipedije je v redkih primerih v skladu z resolucijo Fundacije Wikimedia dovoljeno uporabljati avtorsko varovana dela, kar se nana?a predvsem na predstavnostne vsebine. To pravilo se naslanja na na?elo po?tene uporabe kot ga dolo?a 107. ?len zakona o avtorskih pravicah ZDA. Vendar je na?elo v nasprotju s ciljem Wikipedije ustvariti zbirko prostega enciklopedi?nega gradiva, zato ga je treba uporabljati v ?im manj?i meri. Hkrati ustvarja zmedo, saj javnost pri?akuje, da je celotna vsebina Wikipedije prosta, kar lahko vodi v nenamerne kr?itve avtorskih pravic. V ta namen je pravilnik o izjemah bolj restriktiven kot omenjeni zakon.

Neprosto gradivo je v Wikipediji dovoljeno objavljati pod naslednjimi pogoji:

• Je nenadomestljivo - prosta razli?ica ne obstaja, niti je ni mo?no ustvariti. Zgled: fotografski portret pred kratkim preminule osebe je nenadomestljiv, portret ?e ?ive?e javne osebnosti pa ne, ?eprav ga je mogo?e te?ko ustvariti.
• Uporaba se vr?i v najmanj?i mo?ni meri. ?e je eno delo dovolj za podajanje bistvenih informacij, ne sme biti uporabljenih ve? del. ?e je manj?i kos dela dovolj za podajanje bistvenih informacij, ne sme biti uporabljeno celotno delo. Uporabljeno delo naj bi bilo ?im ni?je lo?ljivosti, ki ?e omogo?a podajanje relevantnih informacij, hkrati pa omejuje uporabo, ki bi kr?ila avtorske pravice. Za primer slik - za prikaz v ?lanku je dovolj, da je nalo?ena slika velikosti okrog 200 slikovnih pik v ?irino, je pa bistveno premalo za resen tisk oz. prodajo.
• Uporaba je specifi?na. Vsako neprosto delo, ki je nalo?eno v Wikipedijo, mora biti uporabljeno samo v to?no dolo?enem ?lanku, kjer je nujno za ilustracijo vsebine. Zgled: portret pred kratkim preminulega pisatelja je lahko uporabljen v biografskem ?lanku o njem, ne pa v ?lanku o njegovi knjigi. Nasprotno je naslovnica knjige lahko uporabljena v ?lanku o tej knjigi, ne pa v ?lanku o pisatelju, ki vsebuje samo seznam njegovih del. Nalo?ene datoteke, ki niso uporabljene nikjer, administratorji lahko bri?ejo po hitrem postopku.
• Pravni status gradiva je jasno ozna?en na njegovi opisni strani. To vklju?uje navedbo vira gradiva in oznako, da gre za neprosto gradivo - glej oznake po?tene uporabe. Podatki o neprosti vsebini (avtor, licenca, opis, vir) morajo biti v skladu z Resolucijo strojno prepoznavni in berljivi.

Ustvarjanje povezav do avtorsko varovanih del

Ker je ve?ina novej?ih del avtorsko varovanih, bo v vsakem ?lanku v Wikipediji, ki navaja vire, ustvarjena kak?na hiperpovezava do neprostega gradiva. Tak?ne vrste povezovanje je dovoljeno in soglasja lastnika avtorskih pravic ni potrebno pridobiti, ne glede na pogoje za uporabo izvirnika.

Izjema so zunanje spletne strani, pri katerih je mo?no upravi?eno domnevati, da z objavo del kr?ijo avtorske pravice. Zgled so spletne strani z besedili popularnih pesmi brez dovoljenja za objavo. Ustvarjanje povezav do tak?nih strani je po preceden?ni razsodbi ameri?kega sodi??a posredna kr?itev avtorskih pravic, hkrati pa me?e slabo lu? na Wikipedijo, zato ni dovoljeno. Pravni status internetnih arhivov, ki zbirajo kopije razli?nih spletnih strani skozi ?as, je zaenkrat ?e nejasen. Kljub temu je sprejemljivo ustvarjati povezave do arhivskih kopij spletnih strani v arhivih, kot je Wayback Machine.

Pomemben je tudi kontekst - za primer, v ?lanku o filmu lahko ustvarite povezavo do recenzije tega filma na spleti??u nekega uglednega kritika, ?etudi vsebuje zaslonski posnetek filma, katerega avtorske pravice niso last tega kritika. Neprimerno pa je ustvariti povezavo neposredno do datoteke s tem zaslonskim posnetkom.

Lo?ljivost slike

Glede lo?ljivosti neproste vsebine ni jasnih smernic. Slike naj bodo tako majhne, da so ?e vedno uporabne za svoj namen, naveden v utemeljitvi uporabe, in ni? ve?je. Za ve?ino namenov zadostuje slika, ki vsebuje pribli?no 100.000 pikslov (0,1 megapiksla), izra?unano s pomno?itvijo vodoravne in navpi?ne dimenzije slike. To omogo?a npr. prikaz slik z razmerjem stranic 4 : 3 v velikosti 320 × 240 pisklov (obi?ajno za zaslonske posnetke TV, filmov in videoiger), naslovnice albumov pa so obi?ajno prikazane v velikosti 250 × 400 pikslov. Za pomanj?anje slike na dolo?eno ?tevilo pikslov uporabite naslednjo formulo:

${\text{nova ?irina}}={\sqrt {\tfrac {{\text{ciljno ?tevilo pikslov}}\times {\text{prvotna ?irina}}}{\text{prvotna vi?ina}}}}$

ali to orodje, ki bo to izra?unalo za vas.

?e ?elite sliko namenoma ohraniti v vi?ji lo?ljivosti, kar je treba ustrezno utemeljiti, jo ozna?ite s predlogo {{Neprosto - ne pomanj?aj}}. ?e bodo take slike brez ustrezne utemeljitve, bodo vseeno pomanj?ane.

Prvotna, visokolo?ljivostna slika (ki jo je mogo?e pomanj?ati ob ohranitvi splo?nih umetni?kih in kriti?nih podrobnosti) lahko izgubi nekaj besedilnih podrobnosti. V takih primerih je treba to besedilo zapisati na opisni strani slike. Pri poustvaritvi avtorsko zavarovanega besedila je treba biti pozoren. Tako je na primer taka podvojitev primerna za navedbe sodelavcev na filmskem plakatu, ki podajajo dejstva, neprimerna pa bi bila npr. za vklju?eno pesem v sliki.

?e je za prikaz podrobnosti, obravnavanih v ?lanku, potrebna visoka lo?ljivost dolo?enega dela slike, je ta del slike bolje obrezati v visoki lo?ljivosti kot pomanj?ati celotno sliko. Pri obrezu je treba navesti prvotni vir slike in opravljene spremembe.

?e menite, da je slika prevelika, pod istim imenom datoteke nalo?ite novo razli?ico ali ozna?ite opisno stran slike s predlogo {{Neprosto - pomanj?aj}}, ki sliko uvrsti v vzdr?evalno kategorijo.

Upo?tevajte, da te smernice veljajo za lo?ljivost na strani datoteke. Pri uporabi teh slik v glavnem imenskem prostoru se ravnajte po slogovnem priro?niku.

Avtorsko pravo v Sloveniji

V Sloveniji v splo?nem veljajo naslednja pravila:

• Dela avtorjev, ki so umrli leta 1954 ali prej, so v javni lasti. Dela avtorjev, ki so umrli leta 1955 ali pozneje, so avtorsko varovana.
• Izjema so fotografska in podobna dela ter dela uporabne umetnosti, ki so v Sloveniji v javni lasti, ?e so bila objavljena leta 1969 ali prej.
• Za vsa dela, ki so bila prvi? objavljena 29. aprila 1995 ali pozneje, velja zalo?nikova pravica, tudi ?e so se avtorske pravice na njih ?e iztekle. Zalo?nikova pravica traja 25 let (z za?etkom 1. januarja leta, ki je sledilo letu objave).
• V Sloveniji ni svobode panorame, ki bi bila skladna z Wikipedijo v sloven??ini. Uporaba del na splo?no dostopnih krajih je namre? omejena samo na nepridobitno uporabo, na?ela Wikipedije pa (ob upo?tevanju izjem, opisanih v razdelku Pravilnik o izjemah) zahtevajo, da je gradivo prosto za vsakr?no uporabo.

Za podrobnosti glej commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia.

Avtorsko pravo v ZDA

Pri nalaganju datotek je treba upo?tevati tudi to, da za Fundacijo Wikimedia velja ameri?ko avtorsko pravo, zato morajo biti nalo?ene datoteke proste tudi v ZDA. Leta 1994 je bil v okviru Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine sprejet Zakon o sporazumih urugvajskega kroga (URAA, Uruguay Round Agreements Act), ki je za nekatera dela v ZDA obnovil avtorske pravice, ?etudi so v dr?avi izvora dela ?e pretekle. V skladu s tem pridejo za nalaganje v projekte Fundacije Wikimedia od del iz Slovenije v po?tev samo:

• dela avtorjev, ki so pre?la v javno domeno in so bila objavljena pred 1. januarjem 1930;
• dela avtorjev, ki so bila v Sloveniji prosta pred 1. januarjem 1996 (fotografije in dela uporabne umetnosti, objavljeni pred 1. januarjem 1970);
• arhitekturna dela teh avtorjev (arhitektura pred 1. decembrom 1990 v ZDA ni bila avtorskopravno varovana).

Za preostala dela je mogo?a samo objava pod pogoji Pravilnika o izjemah.

Za dela, objavljena pred letom 1978, se v ZDA upo?teva rok preteka avtorskih pravic 31. december 95. leta od datuma stvaritve dela, za dela, objavljena leta 1978 ali pozneje, pa 31. december 70. leta po smrti zadnjega ?ive?ega avtorja.

Dolo?be za dela, ki ne izvirajo iz Slovenije, so opisane na strani en:Wikipedia:Non-US copyrights.

Glej tudi commons:Commons:URAA in wikimedia:Wikimedia Foundation Legal department/URAA Statement.

Ravnanje ob dvomih ali nepravilnostih

?e ste v dvomih glede katerega koli vidika avtorskih pravic v slovenski Wikipediji, lahko vpra?ate za nasvet skupnost na temu namenjeni splo?ni pogovorni strani. Priporo?ljivo je, da raz?istite vse dvome glede dovoljenj pred objavo (predvsem v primeru, ko objavljate delo drugih avtorjev), saj s tem olaj?ate delo skrbnikom.

Wikipedija je velik in popolnoma odprt projekt. Skrbniki ne morejo preveriti vseh prispevkov, zato se lahko zgodi, da je objavljena vsebina, ki kr?i avtorske pravice. ?e ste nosilec avtorskih pravic dela, ki je bilo po va?em mnenju neupravi?eno skopirano v Wikipedijo, prosimo opravite postopek za te?ave z avtorskimi pravicami ali obvestite administratorje na strani za pro?nje za administratorsko pomo?. Avtorske pravice jemljemo resno in bomo v najkraj?em mo?nem ?asu upo?tevali vsako upravi?eno prito?bo.

Povezovanje na avtorsko varovana dela

Ker je ve?ina pred kratkim ustvarjenih del avtorsko varovanih, se bo skoraj vsak ?lanek Wikipedije, ki navaja vire, povezoval z avtorsko varovanim gradivom. Pred povezovanjem na avtorsko varovano gradivo ni treba pridobiti dovoljenja imetnika avtorskih pravic, tako kot avtor knjige ne potrebuje dovoljenja za navajanje dela nekoga drugega v svoji bibliografiji. Prav tako Wikipedija ni omejena samo na povezovanje na vsebino CC BY-SA ali podobno prosto vsebino.

Toda ?e veste ali razumno sumite, da je na nekem zunanjem spleti??u objavljeno delo brez upo?tevanja avtorskih pravic avtorja, ne dodajte povezave na to kopijo dela. Zgled bi bilo povezovanje na spleti??e, ki vsebuje besedila ?tevilnih priljubljenih pesmi brez dovoljenja imetnikov avtorskih pravic. Namerno usmerjanje drugih na spleti??e, za katerega veste, da vsebuje kr?itve avtorskih pravic, je bilo prepoznano kot oblika ?sodelovanja pri kr?itvi? tako v ZDA (en:Intellectual Reserve v. Utah Lighthouse Ministry [2])) kot v Evropski uniji (en:GS Media v Sanoma). Povezovanje na stran, ki ilegalno razpe?uje delo nekoga drugega, postavlja Wikipedijo in njene urejevalce v slabo lu?.

Avtorskopravno stanje spletnih arhivov v ZDA ni jasno. Trenutno je povezovanje na spletne arhive, kot je Wayback Machine, ki gostijo ve?ino nespremenjenih kopij arhivskih strani, posnetih v razli?nem ?asu, sprejemljivo.

V ?lanku o spletnem mestu je sprejemljivo vklju?iti povezavo na to spletno mesto, tudi ?e so na tem spleti??u nekje morda kr?itve avtorskih pravic.

Prav tako je pomemben kontekst. Sperjemljivo je povezati na pregled dolo?enega filma, objavljenega na verodostojnem spleti??u, tudi ?e so na njem fotografije filma (kar distributerji na splo?no izrecno dovolijo ali pa je dovoljeno v okviru po?tene uporabe). Neposredno povezovanje na tako fotografijo pa odstrani kontekst utemeljitev spleti??a za dovoljeno ali po?teno uporabo.