韩国敲定萨德用地部署进程提速 导弹最迟9月入韩
Biha? Биха? | ||
|---|---|---|
Mesto | ||
.jpg) | ||
| ||
  Biha? Geografski polo?aj v Bosni in Hercegovini | ||
| Koordinati: 44°49′N 15°52′E? / ?44.817°N 15.867°E | ||
| Dr?ava |  Bosna in Hercegovina | |
| Entiteta | Federacija Bosne in Hercegovine | |
| Kanton |  Unsko-sanski kanton | |
| Ob?ina | Biha? | |
| Prebivalstvo (2013) | ||
| ? Skupno | 39.690 | |
| ? Ob?ina | 56.261 | |
| ?asovni pas | UTC+1 (CET) | |
| Po?tna ?tevilka | 77000 | |
| Omre?na skupina | (+387) 37 | |
| Spletna stran | www | |
Biha? (srbska cirilica Биха?, v knji?ni sloven??ini se je pisal neko? kot Biha?[1][2][3]) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrva?ko ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine. Ob?ina Biha?, ki ne vklju?uje samo mesta, temve? tudi okolico, ima okoli 61.000 prebivalcev. Ve? kot 90 % prebivalcev je Bo?njakov.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Mesto le?i v dolini reke Une, ki se tu raz?iri v ?iroko kotlino. Nad in pod mestnim obmo?jem reka te?e skozi ozke soteske. Jugovzhodno od Biha?a se gorovje Grme? dviga preko 1100 m, zahodno hrva?ka meja poteka na pogorju Plje?evica, katerega najvi?ji vrh je Ozeblin s 1657 m. Ob?insko obmo?je se nadaljuje od Biha?a pribli?no 40 km v ju?ni smeri ob hrva?ki meji do Kulen Vakufa in vklju?uje druge kraje, kot sta Martin Brod in Donja Gata. Najju?nej?i del ob?ine so Bosanski Osredci.
Podnebje je vla?no in zmerno s srednjeevropskim zna?ajem. Poletja so topla in suha, zime mrzle z obilnimi padavinami. Povpre?na januarska temperatura je 0,4 °C, julija 21 °C. Povpre?na letna temperatura je 10,6 °C; povpre?na letna koli?ina padavin je 1308 mm. Najni?ja doslej izmerjena temperatura je bila ?24,8 °C (24. januar 1963), najvi?ja pri 38,6 °C (28. julij 1983).[4]
Deli naselja
[uredi | uredi kodo]Baranovac, Biha?, ?avki?i, ?avkuni, ?ehi?i, ?ekrlije, Dobrenica, Dubravica, Golubi?, Halavi?i, Harmani, Kamenica, Kralje, Majdan, Malo Zalo?je, Mid?i?i, Mrkonji?a Lug, Mujad?i?i, Orljani, Pecikovi?i, Podgrede, Pokoj, Prisjeka, Privilica, Ribi?, Sokolac, Vedro Polje, Veliko Zalo?je, Vinica, Vrka?i?, Zuli?i in ?egar.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zgodnja zgodovina
[uredi | uredi kodo]Zdi se, da je bila dolina Une ?e posebej pomembna v prazgodovini. V bli?ini Ripa?a, pribli?no 10 km jugovzhodno od Biha?a, so bila najdena obse?na koli??a iz bronaste dobe. Malo bli?je Biha?u pri Jezerinah je bilo odkrito veliko grobi??e latenske kulture s ?tevilnimi ?arami in dragocenimi predmeti, ?e eno v Ribi?u, predmestju Biha?a.[5]
Do 1918
[uredi | uredi kodo]Mesto je bilo prvi? omenjeno leta 1260 v listini kralja Bele IV., kjer je omenjeno, da pripada cistercijanskemu samostanu Topusko. Mesto se je v latinskih dokumentih imenovalo Castrum bichiciense, v nem?kem pa Wihitsch. V srednjem veku je bil Biha? za?asno sede? hrva?ko-ogrskih kraljev. V 13. stoletju je kralj Béla IV. obdal mesto z obro?em obzidja, kjer zdaj poteka obvoznica. Od 13. do 16. stoletja so v Biha?u ve?krat potekala zasedanja hrva?kega sabora. Leta 1592 so mesto osvojili Osmani in postalo je del Bosanskega pa?aluka, katerega zgodovino si deli vse od takrat. Kot osmanska utrdba blizu avstrijske voja?ke meje je bil Biha? med tur?kimi vojnami ve? kot 63-krat oblegan s strani avstrijske vojske, a ni bil nikoli zavzet. Takrat je Biha? zaradi visokih in mo?nih zidov veljal za nepremagljivega.
Zaradi Berlinske pogodbe leta 1878 je mesto, ki je bilo naseljeno z ve?ino muslimanov, skupaj z Bosno in Hercegovino padlo pod upravo Avstro-Ogrske.[6] Toda ?ele septembra 1878 so Biha? proti ostremu odporu zavzele avstro-ogrske ?ete pod generalom Reinl?nderjem. Od leta 1888 so utrdbeno obzidje poru?ili, razen nekaj ostankov.[7]
1918 do 1990
[uredi | uredi kodo]Po koncu prve svetovne vojne in posledi?no razpadu Avstro-Ogrske je mesto pripadlo novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Tu je Biha? postal okrajno mesto v banovini Vrbski. Med drugo svetovno vojno so nem?ke ?ete 13. aprila 1941 vpadle v Biha? in nato je postal del vazalne dr?ave Neodvisne dr?ave Hrva?ke, ki je bila zavezni?ka nacisti?no Nem?ijo. Leta 1981 je bil v Garavicah odprt spominski park, ki ga je zasnoval Bogdan Bogdanovi? za ?rtve poboja, ki so ga zagre?ili usta?i leta 1941.
Le nekaj dni po napadu je v mestu in okolici nastal odpor proti okupaciji, ki je dosegel vrhunec z zavzetjem mesta s strani partizanov aprila 1942 in razglasitvijo Biha?ke republike. 26. in 27. novembra 1942 je tu potekalo prvo zasedanje Protifa?isti?nega sveta za narodno osvoboditev Jugoslavije (AVNOJ), ki je bil podlaga za kasnej?o jugoslovansko vlado pod Titom.[8] 29. januarja 1943 so nem?ke ?ete uspele ponovno zavzeti mesto. Pod nem?ko okupacijo je ostalo, dokler ga 28. marca 1945 ni osvobodila JLA.
V ?asu socialisti?ne Jugoslavije je Biha? kot okrajno mesto pripadal novonastali Socialisti?ni republiki BiH v okviru Jugoslavije in se je razvil v gospodarsko in upravno sredi??e severozahodne Bosne.
Po 1990
[uredi | uredi kodo]Med bosansko vojno od 1992 do 1995 je obmo?je okoli Biha?a tvorilo enklavo, obkro?eno s srbskimi milicami iz Republike Srbske na eni in iz Srbske republike Krajine na drugi strani, ki je bila ves ?as pod nadzorom bosanske vlade. je bila razgla?ena vojna in v za??iteno obmo?je ZN. V?asih so se odgovorni okoli Fikreta Abdi?a z obmo?ja severno od mesta dogovorili o lo?nem miru z oblegovalci. Vendar je temu nasprotovalo vodstvo Korpusa bosanske vojske v Biha?u, kar je v?asih vodilo do spopadov med ?etami, v katerih so prevladovali Bo?njaki. Poleti 1995 so se razmere v enklavi Biha? mo?no poslab?ale. Po takratnih ocenah ZN se je v enklavo, ki je bila zdaj vse bolj pod srbskim topni?kim ognjem in v katero so Srbi potiskali svoje polo?aje, zgrnilo okoli 150.000 beguncev. ?e julija 1995 so mednarodni opazovalci pri?akovali tudi humanitarno katastrofo za Biha?.
Hrva?ka vojska je 4. avgusta 1995 za?ela obse?no voja?ko ofenzivo, voja?ko operacijo Nevihta, da bi ponovno zavzela obmo?ja Hrva?ke, ki so jih zasedli Srbi. Ta operacija je trajala ?tiri dni; celotna Srbska republika Krajina je bila ponovno vklju?ena v hrva?ko ozemlje. Groze?o nevarnost za prej?njo enklavo Biha? je ta hrva?ka ofenziva v zadnjem trenutku prepre?ila. Hkrati pa so se verjetno v usklajeni voja?ki operaciji hrva?ke in bosanske enote uspe?no borile tudi v zahodni Bosni proti srbskim enotam, ki so se ?utile vse bolj potisnjene v obrambo. V samo nekaj tednih je bila vsa zahodna Bosna spet v rokah Bosansko-hrva?ke federacije, bosansko sredi??e pa je bilo ponovno povezano z obmo?jem Biha?a.
24. julija 2014 je parlament Federacije Bosne in Hercegovine Biha?u podelil status mesta.
Od begunske krize v Evropi leta 2015 Biha? uporabljajo migranti kot kraj za bivanje pred pre?kanjem meje v Evropsko unijo.[9][10] Poleti 2019 so ve?jo medijsko pozornost pritegnila poro?ila o ne?love?kih razmerah v begunskem tabori??u Vu?jak v ob?ini.[11][12] Po besedah o?ividcev ni bilo elektrike, hrane je bilo komaj dovolj in ni bilo sanitarij. Skoraj vsi stanovalci so zboleli za garjami in so bili sicer bolni. Novembra 2019 je regionalna vlada Unsko-sanskega kantona uvedla policijsko uro na Vu?jaku in ?e enem tabori??u pri Biha?u, potem ko so na tem obmo?ju zabele?ili ve? kriminala in protestirali lokalni prebivalci. Po poro?anju bosanskih medijev so begunci predvsem vlamljali v hi?e in kradli hrano ter avtomobile. Med begunci je pri?lo tudi do nasilnih spopadov. Potem ko je pribli?no 500 od 600 migrantov ali prebivalcev v tabori??u 5. decembra gladovno stavkalo, je Bosna 10. decembra razpustila begunsko tabori??e. 600 stanovalcev so odpeljali v nekdanjo voja?nico.[13]
Leta 2020 je bilo pribli?no 25 kilometrov od sredi??a mesta zgrajeno begunsko tabori??e Lipa, ki naj bi postalo stalni sprejemni center. Tudi tam so vladale ne?love?ke razmere; ni bilo ne elektrike ne vodovoda. Med evakuacijo nezimskega tabora 23. decembra 2020 so za?gali ?otore in kontejnerje. Od takrat mnogi begunci niso imeli nastanitve; pribli?no 3000 do 4000 jih ?ivi na ulicah ali v okoli?kih gozdovih.[14][15] Lokalni prebivalci so protestirali proti na?rtom za za?asno ponovno odprtje zaprtega skladi??a v sredi??u mesta.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Po popisu iz leta 1991 je imela ob?ina Biha? 70.732 prebivalcev. Od tega se jih je 46.737 opredelilo kot Bo?njaki (66,07 %), 12.689 kot Srbi (17,93 %) in 5.580 kot Hrvati (7,88 %). Nadaljnjih 8 % jih je izjavilo, da so bodisi Jugoslovani ali druge narodnosti ali pa niso navedli nobenih podatkov.
Po popisu 2013 - prvemu po vojni v Bosni - je Biha? imel le 56.261 prebivalcev, od tega 49.550 Bo?njakov (88,1 %), 3.265 Hrvatov (5,8 %) in 910 Srbov (1,6 %).[16]
Ob?ina Biha?
[uredi | uredi kodo]| Pregled ?tevila prebivalcev po letih | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1879 | 1885 | 1895 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | 58.185 | 65.544 | 70.732 |
| Narodna sestava prebivalstva po letih | ||
|---|---|---|
| 1971[17] | 1981[18] | 1991[19] |
skupaj: 58.185 Muslimani 37.325 (64,14 %) Srbi 12.096 (20,78 %) Hrvati 6.824 (11,72 %) Jugoslovani 1.133 (1,94 %) drugi in neznano 807 (1,38 %)
|
skupaj: 65.544 Muslimani 40.041 (61,09 %) Srbi 11.093 (16,92 %) Hrvati 5.855 (8,93 %) Jugoslovani 7.364 (11,23 %) drugi in neznano 1.191 (1,81 %)
|
skupaj: 70.732 Muslimani 46.737 (66,07 %) Srbi 12.689 (17,93 %) Hrvati 5.580 (7,88 %) Jugoslovani 4.356 (6,15 %) drugi in neznano 1.370 (1,93 %)
|
Opomba: Brez naselij: Boboljusci, Bosanski Osredci, Gornji Ti?kovac, Mali Cvjetni?, Malo O?ijevo, Martin Brod, O?igrije, Palu?ci, Trubar, Veliki Cvjetni? in Veliko O?ijevo, ki so do Daytonskega sporazuma del ob?ine Drvar.
Biha? (naselje)
[uredi | uredi kodo]| Pregled ?tevila prebivalcev po letih | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1879 | 1885 | 1895 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 |
| - | - | - | - | - | - | - | - | - | 24.060 | 29.875 | 45.553 |
| Narodna sestava prebivalstva po letih | ||
|---|---|---|
| 1971[20] | 1981[21] | 1991[19] |
skupaj: 24.060 Muslimani 13.752 (57,15 %) Srbi 5.222 (21,70 %) Hrvati 3.453 (14,35 %) Jugoslovani 1.014 (4,21 %) drugi in neznano 619 (2,57 %)
|
skupaj: 29.875 Muslimani 14.155 (47,38 %) Srbi 5.829 (19,51 %) Hrvati 2.872 (9,61 %) Jugoslovani 6.616 (22,14 %) drugi in neznano 403 (1,34 %)
|
skupaj: 45.553 Muslimani 27.418 (60,18 %) Srbi 8.218 (18,04 %) Hrvati 4.805 (10,54 %) Jugoslovani 4.020 (8,82 %) drugi in neznano 1.092 (2,39 %)
|
Opomba: V letih 1971. in 1981, brez nekdanjih naselij: ?avki?i, ?ekrlije, Dobrenica, Golubi?, Kamenica, Kralje, Malo Zalo?je, Mrkonji?a Lug, Orljani, Pokoj, Sokolac, Vedro Polje, Veliko Zalo?je, Vinica in Vrka?i?, ki so v teh letih bila samostojna naselja.
Kultura in zanimivosti
[uredi | uredi kodo]
Staro mestno jedro, vredno ogleda, je na levem bregu Une in je zgrajeno na hribu s pogledom na dolino Une.
Znamenitosti vklju?ujejo cerkev sv. Antona, od katere so od druge svetovne vojne ohranjeni le cerkveni stolp in nekateri temelji ladje. Stolp svetega Antona, ki ga doma?ini poznajo tudi preprosto kot Biha?ka kula je stavba v starem mestnem jedru, ki dominira na mestnem obzorju.
Takoj ob cerkvenem stolpu ob ju?nem izhodu iz starega mestnega jedra je Kapitanov stolp, kljubovalni ostanek srednjeve?kih mestnih utrdb, v katerem je danes muzej zgodovine mesta. V ju?nem delu starega mestnega jedra se je ohranilo tudi staro mestno obzidje.
Severno od starega mestnega jedra je tudi mo?eja Fethija, prvotno gotska cerkev, ki je bila leta 1592 preurejena v mo?ejo.[22]
Biha? je sede? Univerze v Biha?u.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]V nekdanji Jugoslaviji se je Biha? razvil v industrijsko mesto. Nosilci gospodarskega razvoja so bile tovarne Kombiteks, Krajinametal in Polietilenka. Danes je Biha? sede? ene najve?jih pivovarn v Bosni in Hercegovini, ki proizvaja dve znamki piva, Preminger in Unski biser. Mlekarna Biha?, ki je v lasti nem?kega podjetja Meggle, je eno vodilnih podjetij v Bosni in Hercegovini. BIRA (Hladilne obrate podru?nice Biha?) je ena izmed uspe?nih izvozno usmerjenih tovarn. Danes v turisti?ni industriji dosegajo pomembne rezultate. Biha? rafting po reki Uni velja za enega najbolj?ih v regiji. Kmetijski sektor ?ivi od svoje rodovitne zemlje.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Biha? je pobraten z:
Bondeno, Italija[23]
Kikinda, Srbija[24]
Ku?adas?, Tur?ija[25]
Nagykanizsa, Mad?arska[26]
Novo Mesto, Slovenija[27]
Re?i?a, Romunija[28]
Villefranche-de-Rouergue, Francija[29]
Slike
[uredi | uredi kodo]-
Mo?eja Fethija v severnem delu starega mestnega jedra -
Kapetanov stolp (desno) in Turbe v sredi??u mesta -
Djevojka sa Une -
AVNOJ-muzej v Biha?u
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Koblar, A. (1893): Izvestja muzejskega dru?tva za Kranjsko. Letnik III. Ljubljana: Muzejsko dru?tvo za Kranjsko. s. 124.
- ↑ Starè J. (1882): Ob?na zgodovina. Zgodovina novega veka. Celovec: Dru?ba Sv. Mohora. s. 253.
- ↑ Prispevki za zgodovino delavskega gibanja. Koli?ina 21. Ljubljana: In?titut za zgodovino delavskega gibanja, 1981. s. 253.
- ↑ ?Temperatures and precipitation?. Federalni zavod za statistiku. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 19. januarja 2015.
- ↑ D?afer Mahmutovi?, Stari Biha?, Biha? 2001.
- ↑ Beim Berliner Kongress 1878 erhielt ?sterreich-Ungarn gegen den Protest des Osmanischen Reiches das Recht, Bosnien und die Herzegowina zu besetzen, um den russischen Machtzuwachs auf dem Balkan auszugleichen.
- ↑ [1] Arhivirano 2025-08-06 na Wayback Machine.Geschichtsabschnitt auf der Homepage der Stadt
- ↑ Jo?e Pirjevec: Tito. Die Biografie. München 2018, S. 116
- ↑ SPIEGEL TV GmbH. ?SPIEGEL TV vom 28.01.2019 | spiegel.tv? (v nem??ini). Pridobljeno 31. januarja 2019.
- ↑ mdr.de. ?Flüchtlinge in Bosnien: Verprügelt, hungrig und sich selbst überlassen | MDR.DE? (v nem??ini). Pridobljeno 31. januarja 2019.
- ↑ ?Dramatische Lage in Flüchtlingslager in Bosnien? (v nem??ini). ORF.at. 17. julij 2019.
- ↑ Clemens Verenkotte (22. julij 2019). ?Bosnien-Herzegowina - Flüchtlingslager auf früherer Müllhalde? (v nem??ini). Deutschlandfunk.
- ↑ Migrantencamp Vucjak: Bosnische Beh?rden l?sen Elendslager auf, Spiegel Online [2]
- ↑ ?Lager in Bosnien ger?umt: Gro?brand in Flüchtlingslager Lipa?. tagesschau.de. 23. december 2020.
- ↑ Dragan Maksimovi?, Rüdiger Rossig (23. december 2020). ?Westbosnien: Feuer im Flüchtlingslager?. Deutsche Welle.
- ↑ Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine: Popis stanovni?tva, doma?instava i stanova u Bosni i Hercegovini, 2013. Rezultati popisa.
- ↑ ?Nacionalni sastav stanovni?tva SFR Jugoslavije 1971? (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ ?Nacionalni sastav stanovni?tva SFR Jugoslavije 1981? (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ 19,0 19,1 ?Nacionalni sastav stanovni?tva Republike Bosne i Hercegovine 1991? (PDF). fzs.ba. Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 5. marca 2016. Pridobljeno 27. aprila 2016.
- ↑ ?Nacionalni sastav stanovni?tva SFR Jugoslavije 1971? (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ ?Nacionalni sastav stanovni?tva SFR Jugoslavije 1981? (PDF). stat.gov.rs.
- ↑ [3]Plan zur Restaurierung der Fethija-Moschee
- ↑ ?Bihac, gemellaggio che non va ma non per colpa nostra?. lanuovaferrara.gelocal.it (v italijan??ini). La Nuova Ferrara. 22. marec 2016. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Братски градови?. kikinda.org.rs (v srb??ini). Kikinda. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Karde? ?ehirler?. kusadasi.bel.tr (v tur??ini). Ku?adas?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1. decembra 2020. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Testvérvárosok?. nagykanizsa.hu (v mad?ar??ini). Nagykanizsa. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Mednarodno?. novomesto.si. Mestna ob?ina Novo Mesto. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Ora?e ?nfr??ite?. primaria-resita.ro (v romun??ini). Re?i?a. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 20. januarja 2021. Pridobljeno 28. decembra 2020.
- ↑ ?Villefranche-de-Rouergue. Le jumelage avec Sarzana encore bien actif?. ladepeche.fr (v franco??ini). La Depeche. 15. september 2018. Pridobljeno 28. decembra 2020.
Viri
[uredi | uredi kodo]- ?ugman ?irnik, Manja Potepanja po Bosni in Hercegovini, Zalo?ba Morfem d.o.o., Jezero, 2012 (COBISS)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Geografsko | |
| Drugo | |
