667什么意思

Republika Srbija Република Срби?а
Zastava Grb
Himna: Bo?e pravde ?Bog pravice?
Lega Srbije (temno zelena) in spornega ozemlja Kosova (svetlo zeleno) na Evropski celini (siva)
Glavno mesto	Beograd
Uradni jeziki	srb??ina1
Priznani regionalni jeziki	mad?ar??ina, hrva??ina, slova??ina, alban??ina, romun??ina, rusin??ina2
Demonim(i)	Srb, Srbkinja
Vlada	parlamentarna republika
? predsednik:	Aleksandar Vu?i?
? predsednik vlade:	?uro Macut
Ustanovitev
? kne?evina	780
? kraljevina	1217
? cesarstvo	1346
? priznana neodvisnost od Osmanskega cesarstva	1878
? kraljevina	1882
? Kraljevina SHS /Jugoslavija	1918
? razpad Srbije in ?rne gore	5. junij 2006
Povr?ina
? skupaj	88.361 (77.474 brez Kosova) km2
? voda (%)	0,13
Prebivalstvo
? popis 2022	6.647.003 (brez Kosova)
? gostota	86/km2
BDP (ocena 2023)
? skupaj (nominal.)	75,02 mrd. $ (88.)
? skupaj (PKM)	173,08 mrd. $ (80.)
? na preb. (nominal.)	11.301 $ (80.)
? na preb. (PKM)	26.074 $ (68.)
Gini (2019)	33,3 srednji
HDI (2021)	0,802 zelo visok · 63.
Valuta	srbski dinar (RSD)
?asovni pas	UTC +1 (CET)
Klicna koda	381
Oznaka ISO 3166	RS
Internetna domena	.rs3
1 V enotah lokalne samouprave, kjer tradicionalno ?ivijo narodnostne manj?ine, so njihovi jeziki v enakopravni uradni uporabi. 2 Uradni jeziki Vojvodine oziroma Kosova. 3Od septembra 2006; do marca 2010 je ostala v uporabi tudi domena .yu.

百度 政府需要审时度势，跟随市场规律，并且相信市场，这点尤为关键。

Republika Srbija (srbsko Република Срби?а/Republika Srbija) je celinska dr?ava, ki le?i na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska ni?ina).

Del Republike Srbije je avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je kot avtonomna pokrajina in kot del Srbije obstajalo tudi Kosovo. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki pa je Srbija ne priznavata.

Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) pribli?no 6,65 milijona prebivalcev.

Republika Srbija je opredeljena kot demokrati?na dr?ava srbskega naroda in vseh drugih dr?avljanov, ki ?ivijo v njej. Dr?ava temelji na demokrati?nih temeljih, tr?nem gospodarstvu, ?lovekovih pravicah in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Mad?arsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Severno Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na ?rno goro, Hrva?ko ter na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca prve svetovne vojne sestavni del skupne dr?ave Ju?nih Slovanov. Najprej v Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je ?e kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, po 2. svetovni vojni pa kot del Socialisti?ne federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po razpadu SFRJ se je oblikovala Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ). Leta 2003 so to dr?avno skupnost preimenovali v Srbija in ?rna gora. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in neodvisna dr?ava. Je pravna naslednica ZRJ.

Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je Beograd, ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko sredi??e Srbije.

Zgodovina

Lepenski Vir

Vin?anska kultura

Prvi podatki o srbski dr?avi so iz sedmega stoletja, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirovi?. Vodja najznamenitej?e srednjeve?ke srbske dr?ave, imenovane Ra?ka, je bil veliki ?upan ?tefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanji?. Srbska srednjeve?ka dr?ava je bila pod velikim politi?nim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva. Leta 1217, tekom vladavine ?tefana Prvokronanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa dose?e leta 1346 pod vladavino Stefana Du?ana, ki se je proglasil za Cara Srba i Grka (Cesarja Srbov in Grkov). Turki so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v bitki na Kosovskem polju, dokon?no pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo Smederevo. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, ?eprav le v kraj?ih intervalih, najdalj?i je bil od 1718 do 1739. Habsbur?ka monarhija je imela pod nadzorom le ve?ji del osrednje Srbije.

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom ?or?a Petrovi?a, ki so ga klicali ?or?e Petrovi? Kara?or?e (tudi ?rni ?or?e), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko kne?evino. Od 1813 do 1882 so srbsko dr?avo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji dinastije Obrenovi?. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 (Sretenjska ustava). Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na ju?nem Ogrskem so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom Vojvodina Srbska.

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovi?a in kraljico Drago, so na oblast zopet pri?li Kara?or?evi?i. Za novega kralja je bil imenovan Peter II. Kara?or?evi?. Po zmagah v balkanskih vojnah se je Srbija zelo raz?irila na jug. Kljub velikim ?love?kim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam antante do zmage v prvi svetovni vojni.

1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija zdru?ila s ?rno goro in Dr?avo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

V drugi svetovni vojni je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo nacisti?ne Nem?ije in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Mad?arske, Albanije in marionetne pro-fa?isti?ne dr?avne tvorbe imenovane Neodvisna dr?ava Hrva?ka (NDH).

Ostanki cesarske pala?e Felix Romuliana, Gamzigrad

Po kon?ani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale Demokrati?ne federativne Jugoslavije, pod vodstvom komunisti?nega re?ima na ?elu z Josipom Brozom-Titom. To dr?avo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije ?e Hrva?ka, Slovenija, Bosna in Hercegovina, ?rna gora in Makedonija. ?e istega leta (1945) se je dr?ava preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem dr?ave v Socialisti?no Federativno Republiko Jugoslavijo se tudi Srbija preimenuje v Socialisti?no republiko Srbijo (Socijalisti?ka republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina ?e od 1945). Njune ingerence postanejo vse ve?je, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odlo?itve, ker se je pri nekaterih odlo?itvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skup??in. Srbi so kot ve?inski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil mo?an nacionalisti?ni val, ki mu je na?eloval srbski voditelj Slobodan Milo?evi?, kar je privedlo do razpada skupne dr?ave ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov.

Od leta 1992, ko je razpadla Socialisti?na federativna republika Jugoslavija, pa vse do leta 2003, je Srbija s ?rno goro tvorila Zvezno Republiko Jugoslavijo. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v dr?avno skupnost Srbije in ?rne gore. 21. maja 2006 je imela ?rna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odlo?ili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in dr?ava. 17.februarja 2008 se je od Srbije de facto osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina Kosovo, ki je postala dr?ava z glavnim mestom Pri?tina.

Geografija

Topografska karta Srbije

Srbija le?i na jugovzhodu Evrope (pribli?no 80 % ozemlja) in v Panonski ni?ini (pribli?no 20 % ozemlja). Glede na podnebne in geografske zna?ilnosti se jo uvr??a tudi med sredozemske dr?ave. Skupna dol?ina dr?avnih meja zna?a 2.027 km. Dol?ina meje s posamezno sosednjo dr?avo pa je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrva?ka 241 km, Mad?arska 151 km, Severna Makedonija 221 km, ?rna gora 203 km in Romunija 476 km.

Nacionalni park ?erdap

Tara

Stara planina, vzhodna Srbija

Severni del republike je ravninski, ju?ni deli pa so bolj razgibani in gorati. Na tem delu dr?ave le?i tudi 15 gorskih vrhov ki so vi?ji od 2000 metrov, najvi?ji vrh pa je D?eravica (na Prokletijah) z vi?ino 2656 metrov.

Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov (Tribu?a, Vu?janka, Dubra?nica) in pe?in (Resavska pe?ina, Ceremo?nja, Risova?a), lepoto te narave pa ?e pove?ujejo za??iteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih ?ivali, veliko je tudi voda, potokov, pa?nikov itd.

Srbija ima 5 narodnih parkov: D?erdap, Kopaonik, Tara, ?ar in Fru?ka gora. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

Hidrologija

Ve?ji del Srbije spada v povodje Donave (81.261 km2, 92 %), katere tok v dol?ini 588 kilometrov te?e od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Del ju?nih srbskih voda se izliva v povodje rek Beli Drim in Radika na Kosovu (4.500 km2, 5 %), ki se izlivata v Jadransko morje. Povodja rek P?inja, Lepenac in Dragov?tica na jugovzhodu, se izlivajo v Egejsko morje (2.650 km2, 3 %). Ostale velike reke so ?e Zahodna Morava (308 km), Ju?na Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina, ki je mejna reka z BiH (220 km), in Timok (202 km).

Najve?je jezero v Srbiji je akumulacijsko D?erdapsko jezero z 163 km2 (z romunskim delom 253 km2). Najve?je naravno jezero je Belo jezero v Vojvodini s povr?ino 25 km2. Ostala pomembnej?a jezera so ?e Vlasinsko jezero in jezero Peru?ac. Najve?ji re?ni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s povr?ino 60 km2.

Najve?ji slap v Srbiji je Jelovarnik (71 metrov) na Kopaoniku. Najve?ji in najdalj?i kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je D?erdap na Donavi.

Podnebja

Srbija le?i na Balkanskem polotoku, ki je obkro?en s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, ?rno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije mo?no vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v vi?jih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in sne?ne, poletja pa topla. Najhladnej?i mesec je januar, najtoplej?i pa julij. Najni?ja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5 °C (13. januara 1985 v naselju Karajuki?a Bunari na Pe?teru), najvi?ja pa 44,9 °C (24. julija 2007 v Smederevski Palanki). Povpre?na letna temperatura v Srbiji je 10.9 °C (predeli pod 300 m.n.m.), 10 °C (300–500 m.n.m.), 6 °C (1000–1500 m.n.m.), 3 °C (nad 1500 m.n.m.). Povpre?na letna koli?ina padavin je 896 mm. Najve? padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober.

Podnebni zemljevid Srbije

Najpomembnej?i vetrovi v Srbiji so:

• ko?ava (hladen in suh veter na severu Srbije)
• severac (hladen in suh severni veter)
• moravac (hladen in suh veter zna?ilen za dolino Morave)
• ju?ni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave)
• jugozahodnik (topel in vla?en, prihaja z Jadrana in dose?e zahodno Srbijo)

Upravna razdelitev

Regije pred letom 2009

Pred oblikovanjem statisti?nih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije dolo?eni 2 avtonomni pokrajini:

• Vojvodina (administrativni center: Novi Sad)
• Kosovo in Metohija (administrativni center: Pri?tina)

Preostala Srbija, ki ni bila vklju?ena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi O?ja Srbija (Centralna Srbija), ni bila posebna administrativna enota, pa? pa dejansko le statisti?na enota oz. podro?je, ki je bilo pod neposredno upravo dr?avnih organov republike Srbije.

Regije po letu 2009

Zemljevid srbskih ob?in (138 ob?in)

Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statisti?nih regij:

• Vojvodina
• Beograd
• Zahodna regija
• Vzhodna regija
• Centralna regija
• Ju?na regija
• Kosovo

Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statisti?ne regije, prakti?no ne obstaja ve? oziroma je razdeljena na 5 novih statisti?nih regij.

Upravna okro?ja

Srbija je razdeljena na 29 okro?ij in obmo?je mesta Beograd. Na podro?ju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okro?ij, medtem ko je na podro?ju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okro?je je sestavljeno iz ve? ob?in, ob?ine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

Mesta

Poleg Beograda so najve?ja srbska mesta Novi Sad, ki je glavno mesto avtonomne pokrajine Vojvodine, ju?nosrbski Ni? ter osrednjesrbski Kragujevac, ki imajo vsa okoli 200.000 ali ve? prebivalcev. Ve? kot sto tiso? prebivalcev imajo ?e Leskovac, Subotica, Pan?evo, Kru?evac, Kraljevo, Zrenjanin, ?a?ak in ?abac ter Novi Pazar (po popisu 2022)

Beograd

Novi Sad

V celotni Srbiji je 6.167 naselij. V Srbiji je skupno 24 mest in glavno mesto Beograd, ki ima poseben status. Ta mesta so:

• Beograd (1.281.801 prebivalcev, s ?ir?o okolico 1.576.124; 2022: 1.685.563)
• Novi Sad (255.071, z okolico 333.895; 2022: 367.121)
• Ni? (173.724, z okolico 250.518; 2022: 249.816)
• Kragujevac (193.930, s ?ir?o okolico 211.580)
• Leskovac
• Subotica
• Pan?evo
• Kru?evac
• Kraljevo
• Zrenjanin (Veliki Be?kerek)
• ?a?ak
• ?abac
• Novi Pazar
• Valjevo
• Vranje
• Zaje?ar
• Jagodina (Svetozarevo)
• Loznica
• Po?arevac
• Smederevo
• Sombor
• Sremska Mitrovica
• U?ice

Mesta Beograd, Novi Sad, Kragujevac in Ni? so razdeljena na 2 ali ve? mestnih ob?in, druga mesta pa so organizirana kot celota.

Demografija

Glej tudi: Demografija Kosova

Kosovka (1919), Uro? Predi?, Bitka na Kosovskem polju je osrednji del srbske nacionalne identitete

Po popisu leta 2002, ki ne vklju?uje Kosova, ima Srbija 7.498.001 prebivalcev, od tega jih kar 52 % ?ivi v mestih.

Odstotek pismenih prebivalcev je 96,4 % (mo?ki 98,9 %, ?enske 94,1 %).

Stopnja rojstev je 1,78 otroka v povpre?ju na vsako ?ensko. Povpre?na ?ivljenjska doba je 74 let (mo?ki 71, ?enske 76).

Etni?ne skupine

Prebivalstvo Srbije (brez Kosova) leta 2022 Srbi  ? 80.6% Mad?ari  ? 2.8% Bo?njaki  ? 2.3% Romi  ? 2.0% Jugoslovani  ? 0.04% Drugi  ? 4.2%

V ve?ini so Srbi z 82,86 % prebivalcev , sledijo Mad?ari 3,91 %, Bo?njaki 1,82 %, Romi 1,44 %, Jugoslovani 1,08 %, Hrvati 0,94 %, ?rnogorci 0,92 %, Albanci 0,82 %, zatem pa sledijo ?e Slovaki, Vlahi, Romuni, Makedonci, Bolgari, Bunjevci, Rusini, Ukrajinci, Slovenci, gorani, Nemci, Rusi, ?ehi, Turki in drugi.

• 
  Etni?na sestava Srbije leta 2022
• 
  Etni?na sestava Srbije leta 1981
• 
  Etni?na sestava Vojvodine leta 2002

Jezik

Miroslavov evangelij

Uradni jezik je srb??ina. V Vojvodini so poleg srb??ine uradni tudi mad?ar??ina, slova??ina, hrva??ina, romun??ina in rusin??ina.

Cerkev sv. Save

Veroizpoved

Najve?je ?tevilo vernikov v Srbiji je pravoslavne vere. Sledijo muslimani (suniti), rimokatoli?ani in protestanti, druge vere pa so bolj malo zastopane. V Srbiji ?ivi tudi veliko ?tevilo ateistov.

Ustava in zakoni Srbije dovoljujejo versko svobodo in pravico, ki jih je treba spo?tovati tudi v praksi. Vlada si na vseh ravneh prizadeva za za??ito te pravice v celoti in ne tolerira njene zlorabe, bodisi s strani dr?avnih organov, organizacij in skupin, bodisi s strani posameznikov. Srbija nima dr?avne religije, tako da se verski prazniki ne obravnavajo kot dr?avni, ampak je za dr?avljane dovoljeno praznovanje kakr?nih koli verskih praznikov, tako so dovoljeni tudi dela prosti dnevi na pomembnej?e verske praznike.

Dr?avni simboli

Davorin Jenko, slovenski skladatelj in dirigent ki je uglasbil srbsko dr?avno himno Bo?e pravde (1872)

Himna Republike Srbije je ?Bo?e pravde?, ki je bila je tudi nekdanja himna Kraljevine Srbije. Ima samo nekoliko spremenjeno besedilo.

Grb Republike Srbije je v uporabi ?e od ?asa Kraljevine Srbije, iz leta 1882, ko je vladala dinastija Obrenovi?. Sestavljen je iz dvoglavega orla s ??itom na sprednji strani na katerem je srbski kri? s ?tirimi "s" nad glavo orla pa le?i krona lo?e Nemanji?.

Republika Srbija ima narodno zastavo, ki je trobarvnica, ki je sestavljena iz treh horizontalnih barv, te pa so rde?a, modra, bela. Poleg narodne obstaja tudi Dr?avna zastava, ki je v osnovi enaka kot narodna, razlika je samo v tem, da ima dr?avna na tretjini dol?ine iz leve proti desni na modrem polju mali grb Republike Srbije.

Politika

Dom dr?avnega zbora

Sedanji predsednik Srbije je Aleksandar Vu?i?, ki je zmagal na predsedni?kih volitvah leta 2017.

Po parlamentarnih volitvah 11. maja 2017 je Srbija dobila koalicijsko vlado Srbska napredna stranka in Socijalisti?na stranka Srbije - SPS. Ve?je parlamentarne stranke v parlamentu Srbije so: Srbska radikalna stranka, Demokratska stranka Srbije, Srpska Napredna stranka.

Sedanji predsednik parlamenta je Maja Gojkovi? iz SNSja

Zunanji odnosi Srbije

Republika Srbija je ?lanica naslednjih mednarodnih organizacij: Organizacija zdru?enih narodov (OZN), Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, Svet Evrope (SE), Natov program Partnerstvo za mir, Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni komite Rde?ega kri?a in Rde?ega polmeseca. Dr?ava je poleg Albanije in Severne Makedonije ustanovna ?lanica zveze Odprti Balkan.

Pravosodje

Zgodovina Srbije

Srednjeve?ka Srbija Srbija pod Otomani Prva srbska vstaja Druga srbska vstaja Kne?evina Srbija Kraljevina Srbija Kraljevina Jugoslavija SFR Jugoslavija SR Jugoslavija Srbija in ?rna gora Republika Srbija

Ustava Srbije narekuje, da sodi??a ??itijo svobodo in pravico vseh prebivalcev,

Ustava dolo?a, da morajo sodi??a varovati pravice in svobo??ine dr?avljanov, z zakonom uveljavljene pravice in interese pravnih oseb in varovanju ustavnosti in zakonitosti.

Sodno oblast je neodvisna od zakonodajne in izvr?ne oblasti.

Sodne odlo?be se lahko pregleda samo pristojno sodi??e v sodnem postopku.

Vsak je dol?an spo?tovati sodno odlo?itev in se po njej ravnati.

Pravosodni organi v Republiki Srbiji pripadajo na sodi??em splo?ne pristojnosti in posebnim sodi??em.

Glavna sodi??a so: ob?inska sodi??a, okro?na sodi??a, prito?bena sodi??a in vrhovno sodi??e.

Posebna sodi??a so: gospodarsko sodi??e, vi?je gospodarsko sodi??e, sodi??e za prekr?ke, vi?je sodi??e za prekr?ke in upravno sodi??e.

Vrhovno sodi??e je najvi?je sodi??e v Republiki Srbiji, neposredno za njim je vi?je prito?beno sodi??e, Vi?je trgovinsko sodi??e, mirovno sodi??e in vi?je prito?beno sodi??e.

Vi?je trgovinsko sodi??e je neposredno vi?je sodi??e za trgovinska sodi??a, Vi?je sodi??e za prekr?ke je neposredno vi?je sodi??e za sodi??a za prekr?ke, sodi??e za prito?be pa je neposredno vi?je sodi??e za okro?na in ob?inska sodi??a.

Ustavno sodi??e je poseben organ, in ne spada med sodne organe.

Pravice dr?avljanov

Dr?avljani v Srbiji so enaki v pravicah in dol?nostih ter imajo enake za??ite pred vladnimi in drugimi organi, ne glede na raso, spol, rojstvo, jezik, narodnost, vero, politi?no ali drugo prepri?anje, izobra?evanje, socialno poreklo, imovno stanje ali osebno lastnino.

Nikomur ne more biti odvzeta prostost, razen v primerih, ki so v postopku, dolo?enih z zakonom. Smrtna kazen je ukinjena, in jo nadome??ena z ustrezno zaporno kaznijo.

Dr?avljani imajo svoboda do gibanja.izbire poklica in pravico do dopusta v Republiki Srbiji in vrnitev v njo. Otroke, nose?nice in stare osebe imajo pravico do zdravstvenega varstva iz javnih prihodkov, kot tudi pravica ne kateri koli drugi podlagi, in drugih oseb, pod pogoji, dolo?enimi z zakonom.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Srbije je do?ivelo kolaps v 1990-tih. Zaradi tega kolapsa je bila leta 1993 evidentirana druga najve?ja inflacija v zgodovini gospodarstva Srbije in to kar 2,35 x 1023 procenta (64 % na dan). Povpre?na mese?na pla?a je leta 1993 zna?ala 21 mark.

Promet

Avtoceste v Srbiji (zeleno: zgrajene, rde?e: v gradnji, sivo: na?rtovane)

Srbija ima prometno strate?ko lego, saj hrbtenica dr?ave, dolina Morave, predstavlja najla?jo pot med celinsko Evropo ter Malo Azijo in Bli?njim Vzhodom.

Ve?ina prometa v dr?avi poteka po cestah. Skupna dol?ina cestnega omre?ja je 45.419 km, od katerih je 962 km ?dr?avnih cest IA. reda? (avtocest); 4517 km je ?dr?avnih cest IB. reda? (magistralnih cest); 10.941 km je?dr?avnih cest II. reda? (regionalnih cest) in 23.780 km je lokalnih cest.

V zadnjem desetletju in pol je bilo zgrajenih ve? kot 300 km novih avtocest. Zelo razvit je avtobusni prevoz: avtobusi povezujejo ve?ino krajev v dr?avi, obstajajo pa tudi mednarodne linije. Najve?ja medkrajevna avtobusna prevoznika sta Lasta in Ni?-Ekspres. Leta 2018 je bilo v dr?avi registriranih 1.999.771 potni?kih avtomobilov oziroma eden na 3,5 prebivalca.

Vlak ?Soko? podjetja Srbijavoz, ki vozi med Beogradom in Novim Sadom

V Srbiji je 3819 km ?elezni?kih prog, od tega 1279 km elektrificiranih in 283 km dvotirnih. Glavno ?elezni?ko vozli??e je Beograd. Najpomembnej?e ?elezni?ke proge so: Beograd–Subotica(–Budimpe?ta), Beograd–Bar (?rna gora), Beograd–?id(–Zagreb)/Beograd–Ni?–(Sofija) (del X. panevropskega koridorja) in Ni?–(Skopje–Solun). Leta 2022 je bila odprta nova hitra proga med Beogradom in Novim Sadom, v izgradnji pa je ?e del do Subotice in mad?arske meje, ki naj bi ga dokon?ali leta 2025. Istega leta naj bi se za?ela gradnja hitre proge proti jugu do Ni?a. Dr?avni operater ?elezni?kega potni?kega prometa je podjetje Srbijavoz, tovornega pa Srbija Kargo.

V dr?avi so tri letali??a z rednimi potni?kimi povezavami, med katerimi je najpomembnej?e letali??e Nikole Tesle Beograd, mati?no letali??e letalske dru?be Air Serbia, ki ponuja lete na 80 destinacij v 32 dr?avah. Leta 2022 je prek letali??a potovalo 2,75 milijona potnikov.

V Srbiji je razvita re?na plovba: dr?ava ima 1716 km plovnih poti (1043 km plovnih rek in 673 km kanalov), od katerih so skoraj vse v severnem delu dr?ave. Najpomembnej?a plovna pot je Donava. Med ostalimi plovnimi rekami so Sava, Tisa, Begej in Tami?. Leta 2018 je bilo po vodi prepeljanih ve? kot 8 milijonov ton tovora. Najve?ja re?na pristani??a so Novi Sad, Beograd, Pan?evo, Smederevo, Prahovo in ?abac.

Znamenitosti

• 
  Golubac
• 
  Stara planina
• 
  ?avolja Varo?
• 
  Uvac
• 
  D?erdap

Viri

• Vlada Republike Srbije Arhivirano 2025-08-05 na Wayback Machine.
• Narodna skup??ina Republike Srbije
• Statistike o Srbiji Arhivirano 2025-08-05 na Wayback Machine.

Zunanje povezave

• Vlada Republike Srbije
• Srbija – Svetovni podatkovnik CIA
• Turisti?na organizacija Srbije