保单失效没那么容易 保险期也有“弹性”
Bukare?ta Bucure?ti | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
![]() | |||
| |||
Vzdevek: Mali Pariz, Vzhodni Pariz | |||
Geslo: Patria si Dreptul Meu (Moja de?ela, moja pravica) | |||
Geografski polo?aj Bukare?te v Romuniji | |||
Koordinati: 44°26′7″N 26°6′10″E? / ?44.43528°N 26.10278°E | |||
Dr?ava | Romunija | ||
Ob?ina | Ob?ina Bukare?ta | ||
ustanovljena | 1459 (prva omemba) | ||
Upravljanje | |||
? ?upan | Stelian Bujduveanu[d] | ||
Povr?ina | |||
? Mesto | 228 km2 | ||
? Urbano | 285 km2 | ||
Nadm. vi?ina | 55,8–91,5 m | ||
Prebivalstvo | |||
? Mesto | 1.677.985 | ||
? Rang | 1. v Romuniji | ||
? Gostota | 7.360 preb./km2 | ||
? Urbano | 1.931.000 | ||
? Metropolitansko obm. | 2.678.3922 | ||
?asovni pas | UTC+2 (EET) | ||
? Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
Po?tna ?tevilka | 0xxxxx | ||
Omre?na skupina | +40 21 | ||
Avtomobilska oznaka | B | ||
Spletna stran | www |
Bukare?ta (romunsko Bucure?ti ) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko sredi??e Romunije. Mesto le?i na jugovzhodu dr?ave ob bregovih reke Dambovi?a. Nekdaj je bila Bukare?ta znana kot citadela Dambovi?a.
Po evropskih standardih Bukare?ta ni staro mesto, zgodovinarji domnevajo, da je bila ustanovljena ?ele leta 1459. Od tedaj se je mesto zelo spremenilo, leta 1862 je postalo glavno mesto Romunije in se postopno uveljavilo tudi kot kulturno sredi??e. Eklekti?no mestno arhitekturo predstavljajo zgradbe raznih slogov razli?nih zgodovinskih obdobij, med seboj so pome?ane zgradbe iz komunisti?nega obdobja, moderne, baroka itd. V obdobju med obema vojnama si je elegantna arhitektura elitnej?e mestne ?etrti v Bukare?ti prislu?ila naslov Mali Pariz oziroma Vzhodni Pariz (Micul Paris).[5] ?eprav je bilo mnogo zgradb in obmo?ij zgodovinskega sredi??a uni?enih med drugo svetovno vojno, zaradi potresov in nato zaradi Ceau?escovega na?rta sistemske prilagoditve dr?ave, so mnoge stavbe dobro ohranjene. V zadnjih letih je mesto do?ivelo gospodarski in kulturni razcvet.[6]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Romunsko ime Bucure?ti ima negotov izvor. Tradicija povezuje ustanovitev Bukare?te z imenom bucur, ki je bil po razli?nih legendah princ, izob?enec, ribi?, pastir ali lovec. V romun??ini koren besede bucurie pomeni 'veselje', ('sre?a') in se domneva, da je da?anskega izvora.[7]
Osmanski popotnik in raziskovalec Evlija ?elebi je domneval, da je bila Bukare?ta imenovana po Abu Kari?u iz plemena Kuraj?. Leta 1781 je avstrijski zgodovinar Franz Sulzer trdil, da je ime povezano z besedami bucurie (veselje), bucuros (veselo) ali bucura (postati vesel), medtem ko je v knjigi iz 19. stoletja, ki je bila objavljena na Dunaju, domneva, da ime izhaja iz besede bukovie – bukov gozd.[8]
Prebivalci so Bukare??ani (romunsko bucure?tean).
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ustanovitev mesta, rezidenca vla?kih princev
[uredi | uredi kodo]
Bukare?ta je prvi? omenjena v listini iz 20. septembra 1459. Odlok je izdal vojvoda in poveljnik Vlad ?epe? z vzdevkom Drakula (Dr?culea ).
V drugi polovici 15. stoletja se je Bukare?ta razvila, ker se je po 1400 razvila obrt s kova?i, lon?arji in strojarji in kot Curtea (rezidenca princev) Vla?ke. Princ Radu Lepi je 14. oktobra 1465 izdal listino o kraljevem prebivali??u v Bukare?ti.[9] Mesto je postalo kne?je in trgovsko sredi??e, zdru?eno z ve? naselji. Med letoma 1459 in 1625 je bilo na obmo?ju dana?nje Bukare?te 41 naselij.
Nato je Bukare?to kot prestolnico Vla?ke zamenjalo mesto Targovi?te. Glavni trg je bil zgrajen okrog ulice Lipscani.
Osmansko obdobje
[uredi | uredi kodo]Osmansko cesarstvo se je v 14. stoletju raz?irilo iz Male Azije na ozemlje dana?nje Romunije. ?e leta 1394 je prva osmanska vojska napadla Donavo. Nato je kne?evina Vla?ka prvi? postala zavezana pla?evanju dajatev.[10]
Pod osmanskim suzerenstvom je Bukare?ta do?ivela razcvet zaradi prisotnosti sodi??a in vra?anja tujih trgovcev. Prebivalstvo se je pove?alo in razvila se je urbana struktura s ?tevilnimi novimi stavbami. Leta 1545 je princ Mircea Ciobanul postavil prvo mestno obzidje v obliki palisade.[11] Velik del kmetijskih zemlji?? v okolici mesta je bil ozna?en kot de?ela mestnega prebivalstva (mo?ia or??enilor), ozna?ena z mejniki.

Trideset let pozneje, leta 1574 in 1575, pa tudi leta 1594, se je prebivalstvo v Bukare?ti pove?alo kljub vse ve?jemu davku visoki porti. Poleg tega je sodelovala pri bojih Mihaela Hrabrega proti osmanski vojski.[12] Osvojil jo je veliki vezir Koca Sinan pa?a avgusta 1595 po bitki pri mestu C?lug?reni. Izbruhnil je po?ar. Jeseni istega leta je bila druga bitka v bli?ini Bukare?te, med katero so se Turki umaknili in uni?ili del mesta. Zato se je kne?ji sede? do leta 1626 preselil v Targovi?te. Kmalu po prevzemu oblasti je princ Aleksandru Coconul 10. novembra 1626 rezidenco preselil nazaj v Bukare?to.
Po 1632 je princ Matej Basarab, zadnji iz vladajo?e vla?ke dru?ine na prestolu, v Bukare?ti zgradil ?tevilne stavbe. Zaradi napetega odnosa z Osmani se je princ okoli leta 1640 preselil v Targovi?te. Kne?ji sede? je ostal v Bukare?ti. Naslednik Basaraba, princ Konstantin ?erban, se je maja 1654 ponovno preselil v Bukare?to. Naslednje leto je bil sede? dana?nje Narodne banke mesto upora pehote proti bojarjem. Ob nemirih se je princ ?erban umaknil v Targovi?te, preselil kne?ji sede? in mesto prepustil po?aru.
Po ustoli?enju je princ Georgij Gika 20. decembra 1659 kne?ji sede? prenesel v Bukare?to. V istem letu je bilo mesto pod pritiskom Osmanskega cesarstva in edina rezidenca vojvod. Bukare?ta je tega leta postala de?elni sede? Vla?ke. Leta 1668 je princu v Bukare?to sledilo pravoslavno versko vodstvo. V tem obdobju se je prebivalstvo pove?alo na pribli?no 60.000 in se raz?irilo na 21 okro?ij (mahalale). Takrat je bilo v mestu okoli 100 cerkva.[13] Med vladanjem ?erbana I. Cantacuzina in Constantina Brancoveana je Bukare?ta do?ivela dalj?e obdobje razcveta. Po naro?ilu knezov so zgradili prve bolni?nice, tiskarne, ?ole, ?tevilne cerkve, pala?o Mogo?oaia in ?udovito glavno cesto Podul Mogo?oaia. Mo?i la?en princ Brancoveanu pa je tudi odpravil ?upana in mestni svet in si pridr?al pravico do vladanja.[14]

Ko so vladali Fanarioti (1716?1821), so bili prebivalci zaradi vi?jih dajatev in davkov, pa tudi nepotizma in korupcije ogro?eni, tako da je to obdobje sinonim za izkori??anje, korupcijo in slabo upravljanje. Nekoliko kasneje je Stephen Racovi?? do?ivel upor. ?eprav je princ premagal upornike, so bili uvedeni nasilni povra?ilni ukrepi visoke porte.[15]
?lani kne?je dru?ine Ypsilantis so bili pomembni v Bukare?ti. Med vladanjem Aleksandra Ypsilantisa je bilo narejenih veliko olep?av mesta in zgrajen prvi vodovod (1779). Princ je zaradi pogostega poplavljanja Dambovi?e zgradil obvodni kanal. Hkrati se je v mestu za?el prvi industrijski razvoj tovarn. Tako je bila leta 1764 zgrajena tovarna voska, leta 1766 za obla?ila, leta 1767 papirnica. Leta 1811 je bilo v trgovini in obrti zaposlenih ?e 2981 ljudi.
Razvoj je bil za kratek ?as prekinjen med rusko-tur?ko vojno, ko je princ Nikolaj Mavrogenes 26. oktobra 1789 pobegnil iz mesta skupaj s pribli?no tiso? vojaki. Mesto so dva tedna kasneje, 10. novembra 1789, zasedli Avstrijci in 4. avgusta 1791 je bil objavljen mir. V obdobju od leta 1793 do leta 1812 je bilo veliko raznih naravnih nesre?, po?arov in epidemij.
Prehodno obdobje (1807 do 1861)
[uredi | uredi kodo]

Prvi bukare?ki mir se je kon?al 28. maja 1812, ko se je nadaljevala vojna med Rusijo in Osmanskim cesarstvom.
Okrepljeno izkori??anje vla?kih ljudskih mno?ic ter ?irjenje revolucionarnih idej francoske bur?oazije in hetairije (gr?ko ?ταιρ?α hetairía) je na prelomu stoletja vplivala na protiosmansko javno mnenje. Med uporom, ki je sledil, je vladar Vla?ke Tudor Vladimirescu ostal v Bukare?ti od marca do maja 1821. To je povzro?ilo nasilne povra?ilne ukrepe tur?kih vojakov, ki so kasneje zasedli Bukare?to. Poni?evanje se je kon?alo ?ele z umikom vojske septembra 1822 in kronanjem kneza Grigorija IV. Gike. Po sporazumu iz Odrina leta 1829 je bila Bukare?ta pod rusko za??ito. Od tega leta do leta 1834 je mesto vodil general Pavel Kiselyov. Med njegovim mandatom je bil na pobudo ruskih okupacijskih organov leta 1831/1832 uveden organizacijski predpis (Règlement organique, romunsko Regulamentul Organic, rusko Organizational Regulat), prvi ustavni zakon v podonavskih pokrajinah, tj. v Vla?ki in Moldaviji, predhodnih dr?avah dana?nje Romunije, in ostal veljavnen do leta 1858. Ustanovljena je bila komisija, ki je olep?ala mesto. Mestne meje so bile ponovno dolo?ene. Izvedeni so bili tudi drugi urbanisti?ni razvojni ukrepi, kot je gradnja promenade in tr?nice.[16]
Velik po?ar v komercialnem delu mesta je 23. marca 1847 uni?il okoli 2000 hi?. Po po?aru je sledila na?rtovana rekonstrukcija. Naslednje leto je bila Bukare?ta sredi??e vla?ke revolucije. Revolucija, ki se je za?ela 11. junija 1848, je bila krvavo zatrta tri mesece kasneje zve?er 13. septembra na gori Spirei. Spomenik na tej to?ki danes spominja na dogodek. Med letoma 1853 in 1856 so Bukare?to zaporedoma zasedale ruska, tur?ka in avstrijska vojska.
V Bukare?ti so kot prvem romunskem mestu maja 1857 uvedli kerozinske svetilke za cestno razsvetljavo.[17] V istem letu se je po odloku sultana v Bukare?ti sestal divan ? za?asna skup??ina. 9. oktobra 1857 je sprejela resolucijo, ki je opredelila zdru?itev Romunije v dr?avo.
Prestolnica Romunije, industrializacija do prve svetovne vojne
[uredi | uredi kodo]
Aleksandru Ioan Cuza je 24. decembra 1861 razglasil ustanovitev kne?evine Romunije, sestavljene iz donavske kne?evine Moldavije in Vla?ke. Leto kasneje sta se kne?evini zdru?ili z Bukare?to kot glavnim mestom. Ustanovitelj dr?ave Alexandru Ioan Cuza je bil kritiziran in se je moral leta 1866 posloviti. Za?asna vlada je na priporo?ilo istega leta za kneza sprejela Karla I. (Eitel Friedrich von Hohenzollern-Sigmaringen), ki je nastopil 10. maja 1866 po uradnih volitvah v Bukare?ti.
Leta 1869 je glavno mesto dobilo prvo ?elezni?ko progo, ki je Bukare?to povezala z Giurgiujem. Dve leti kasneje je bila do severne postaje speljana prva tramvajska proga (konjski tramvaj) prek trga Pia?e St. Georg do Pia?a Obor. Po ?tirih letih gradnje je bila leta 1872 odprta severna postaja, stekel je tudi ?elezni?ki promet med Bukare?to in Ploie?tijem.
Po berlinskem kongresu je bila leta 1878 Romunija priznana kot neodvisna. 26. marca 1881 je bila razgla?ena kraljevina Romunija, Bukare?ta pa postala kraljevo mesto. Mlado kraljestvo je bilo usmerjeno na zahod, zlasti v Francijo. Pri poznej?i modernizaciji je bila Prusija idejni in tehnolo?ki dobavitelj.

Do konca 19. stoletja je Bukare?ta postopoma postala industrijski center, ?e posebej v lahki industriji. Pet glavnih ban?nih ustanov vklju?no z Narodno banko, Banko Romunije, Kmetijsko banko in od leta 1898 diskontno banko je Bukare?ta postala dr?avni finan?ni center. Leta 1890 je na Calea Victoriei zasvetila elektri?na razsvetljava. V tem ?asu je bila zgrajena nova prometna pot iz Obora do Cotrocenija. Leta 1896 je bil na isti trasi prvi elektri?ni tramvaj.
Leta 1886 je bukare?ki mir kon?al vojno med Srbijo in Bolgarijo. Druga balkanska vojna se je kon?ala leta 1913 s podpisom bukare?ke mirovne pogodbe med Srbijo, Gr?ijo in Romunijo na eni strani ter Bolgarijo na drugi strani.
Od prve do druge svetovne vojne
[uredi | uredi kodo]
Med prvo svetovno vojno je Bukare?to 6. decembra 1916 po bitki pri Arge?u do mirovne pogodbe 7. maja 1918 zasedla nem?ka vojska. [29] S pobegom kralja in vlade je bil Ia?i za?asna prestolnica Romunije. Pomen mesta se je po prvi svetovni vojni ponovno pove?al, saj je bil glavno mesto Velike Romunije.
Od leta 1918 do za?etka druge svetovne vojne se je mestna povr?ina pove?ala za 5600 do 7800 hektarjev. ?tevilo prebivalcev se je v istem obdobju pove?alo s 380.000 na 870.000. Naftni delavci in ?elezni?ki delavci so nehali delati zaradi vse slab?ih ?ivljenjskih razmer. 16. februarja 1933 je bila stavka v delavnicah Grivi?a kruto zatrta.
Z gradnjo osi Pia?a Victoriei in Pia?a Sf. Gheorghe med letoma 1936 in 1940 po pari?kem modelu bulvarja Henrija Martina in bruseljskega bulvarja Louise je mesto dobilo vzdevek Vzhodni ali Mali Pariz. V 40-ih se je ?ivahna gradbena dejavnost nadaljevala v sodobnem, mednarodnem slogu, z imeni, kot je Le Corbusier.
Bukare?ta med drugo svetovno vojno
[uredi | uredi kodo]

V drugi svetovni vojni se je po za?etni nevtralnosti 23. novembra 1940 Romunija pridru?ila trojnemu paktu. Neposredna posledica je bila oblikovanje ?elezne garde 4. septembra 1940. General Ion Antonescu je prisilil Karla II., da je odstopil v korist svojega 19-letnega sina Mihaela. Mesec dni kasneje, 8. oktobra, so nem?ke sile pre?le romunsko mejo. Kmalu zatem se je Wermacht preselil v Bukare?to. Januarja 1941 je spodletel poskus dr?avnega udara ultradesni?arskih legionarjev ?elezne garde proti totalitarni vladi Antonesca. Med tridnevno akcijo ?elezne garde med 21. in 23. januarjem je bilo ubitih najmanj 120 bukare?kih Judov, ve?ina v gozdu v bli?ini Jilave.
Aprila 1944 so Bukare?to dosegle ameri?ke in britanske zra?ne sile. 4. aprila 1944 je bil prvi ve?ji napad letalstva ZDA. Padlo je 875 ton bomb. Glavna ?elezni?ka postaja (Gara de Nord) je bila tudi bombardirana. Del bomb je padlo na stanovanjska obmo?ja. Bilo je veliko civilnih ?rtev.
15. aprila je sledil ?e en mo?en napad britanskega Kraljevega vojnega letalstva, tokrat z za?igalnimi bombami. Prav tako je bila resno po?kodovana univerza. Proti koncu vojne 23. avgusta 1944 se je zgodil dr?avni udar kralja Mihaela. Istega ve?era je Adolf Hitler odredil bombardiranje Bukare?te, ki se je nadaljevalo ves naslednji dan. ?tevilne vladne in zgodovinske stavbe so bile po?kodovane ali uni?ene. Dan kasneje je Romunija razglasila vojno proti Nem?iji. Po napadu Rde?e armade v Bukare?ti 31. avgusta je bilo 12. septembra 1944 med Romunijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno premirje.
Zaradi spora med novim premierjem Petrom Grozo in kraljem Mihaelom I. leta 1945, ker ni hotel podpisati nobenih zakonov, je Groza sprejel zakone brez kraljevega podpisa. 8. novembra 1945 je bila v Bukare?ti pred Kraljevo pala?o protikomunisti?na demonstracija. V nasilnem umirjanju demonstracij je bilo veliko aretacij, po?kodb in smrti.
Po 2. svetovni vojni do danes
[uredi | uredi kodo]V ?tirih desetletjih po drugi svetovni vojni se je mestno prebivalstvo pove?alo za ve? kot dvakrat. ?e posebej na obrobnih obmo?jih je Bukare?ta postala veliko gradbi??e. Mesto se je potrojilo, raz?irilo na 21.700 hektarjev. ?e posebej kmetje so v mestu na?li nova delovna mesta v velikih industrijskih podjetjih. S seboj so prinesli svoj pode?elski na?in ?ivljenja, ki dolo?a podobo ?e danes.[18] Da bi zadovoljili veliko povpra?evanje po stanovanjih, je komunisti?na uprava za?ela obse?en stanovanjski program.


Bukare?ka deklaracija (Izjava za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi) je bila sprejeta v obdobju od 4. do 6. julija 1966 na konferenci Var?avskega pakta.[19]
4. marca 1977 je potres zajel obmo?je okoli Bukare?te. Skupno je umrlo ve? kot 1500 ljudi.[20] Delno je bila po?kodovana tudi zgodovinska gradnja. Za?ela sta se ?i??enje in nov razvoj mesta. Po potresu je Nicolae Ceau?escu videl prilo?nost, da skoraj v celoti nadomesti tradicionalno urbano strukturo mestnega sredi??a z ogromnim politi?nim in upravnim sredi??em. Nastali so novi simboli veli?astnega prikaza mo?i. Prevladuje pala?a parlamenta, pri gradnji katere je bilo zaposlenih pribli?no 20.000 delavcev.[21] Mesto je dobilo tudi podzemno ?eleznico.
Sredi decembra 1989 se je v Temi?varju za?ela vstaja proti Ceau?escu. 21. decembra je dosegla Bukare?to. Vojaki Securitate, ostrostrelci in oklepne voja?ke enote so za?eli pokol nad ogor?eno mno?ico. V nekdanji kraljevi pala?i in univerzitetni knji?nici so izbruhnili po?ari. Dan kasneje, 22. decembra 1989, je dr?avna televizijska postaja TV Romania objavila, da je zavzeta. Samo v Bukare?ti je bilo okrog 500 mrtvih. Po vstaji se je pokazalo, da je v Bukare?ti nekaj bunkerskih sistemov in tunelov,[22] nekateri ?e iz srednjega veka. Iz nekdanje zgradbe CK na primer predor vodi od avenije Victorei do podzemne ?eleznice Universitate. Poleg tega ima parlamentarna pala?a velik bunker z razli?nimi izhodi. Leto kasneje so bili na Univerzitetnem trgu ponovno protesti proti izvolitvi Iona Iliesca za romunskega predsednika. Demonstrante so nasilno razgnali rudarji iz doline Jiului (Romuni imenujejo to mineriada), ki so bili pozvani na pomo?.
30. in 31. maja 1990 sta bila dva potresa mo?i 6,7 in 6,0.
Leta 1995 je Bukare?ta postala stalni sede? mednarodne organizacije SECI.
Ob koncu devetdesetih je pape? Janez Pavel II. obiskal romunsko prestolnico. Ob prazniku sprave med pravoslavno in katoli?ko cerkvijo sta se pape? in patriarh Teoktist I. predstavila na osrednjem trgu Unirii 14. maja 1999 in simboli?no oznanila donacijo za gradnjo najve?je pravoslavne stolnice na tem trgu.[23]
Leta 2006 je bil v Bukare?ti 11. vrh mednarodne organizacije frankofonije. V letu pristopa Romunije v EU je patriarh Teoktist I. umrl in 3. avgusta 2007 so ga pokopali v patriarhalni cerkvi. Mesto je od 2. aprila do 4. aprila 2008 gostilo XX. vrh Nata.
Geografija
[uredi | uredi kodo]
Bukare?ta le?i na bregovih reke Dambovi?a, ki se izliva v reko Arge?, pritok Donave. Ve? jezer, od katerih so najpomembnej?a jezero Herastra, Floreasca, Tei in Colentina, je v severnih predelih mesta vzdol? reke Colentine, ki je pritok Dambovi?e. Poleg tega je v sredi??u prestolnice majhno umetno jezero Ci?migiu, obdano s parkom Ci?migiu. Ta park ima bogato zgodovino, saj so ga obiskovali pesniki in pisatelji. Odprt je bil leta 1847 in je narejen po na?rtih nem?kega arhitekta Carla F. W. Meyerja ter je glavni rekreacijski predel v sredi??u mesta.
Poleg Ci?migiuja ima Bukare?ta ?e park Her?str?u in botani?ni vrt. Her?str?u je v severnem delu mesta, okrog jezera Her?str?u, v njem je tudi Muzejska vas. Botani?ni vrt, ki je v sose??ini Cotrocena nekoliko zahodno od mestnega sredi??a, je najve?ji te vrste v Romuniji, v njem raste ve? kot 10.000 vrst rastlin (veliko je eksoti?nih); izvirajo iz parka kraljeve dru?ine.[24]

Jezero V?c?re?ti je v ju?nem delu mesta. Ima ve? kot 190 hektarjev, od tega 90 ha vode, v njem gostuje 97 vrst ptic, polovica je za??itena z zakonom, in najmanj sedem vrst sesalcev[25]. Jezero je obkro?eno s stanovanjskimi stavbami in je posledica ?love?kega poseganja v naravo. Obmo?je je bila majhna vas, ki jo je Ceau?escu posku?al spremeniti v jezero. Po ru?enju hi? in gradnji betonskega bazena je bil po revoluciji leta 1989 na?rt opu??en.[26] Skoraj dve desetletji so se v zapu??enem zelenem prostoru otroci lahko igrali, prej?nji lastniki zemlji?? pa so nasprotovali prenovi v ?portni center. Ponovni razvoj ni uspel in v naslednjih letih je zeleni prostor postal edinstveni habitat. Maja 2016 je bilo jezero razgla?eno za naravni park V?c?re?ti.[27]

Bukare?ta le?i v jugovzhodnem koncu romunske planote na obmo?ju, ki ga je neko? pokrival gozd Vl?sieik Ko je bil o?i??en, je nastala plodna ravnina. Kot mnoga mesta je tudi Bukare?ta zgrajena na sedmih gri?ih: Mihai Vod?, Dealul Mitropoliei, Radu Vod?, Cotroceni, Spirei, V?c?re?ti in Sf. Gheorghe Nou.
Mesto ima povr?ino 226 km2. Nadmorska vi?ina se giblje od 55,8 m na mostu ?ez Dambovi?o v C??elu v jugovzhodni Bukare?ti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je pribli?no okrogle oblike, sredi??e je na kri?i??u glavnih osi sever?jug/vzhod?zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer ni? je ju?no od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sveti Jurij (Sfantul Gheorghe Nou) na trgu svetega Jurija (Pia?a Sfantul Gheorghe). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh se giblje od 10 do 12 km.
Do nedavnega so bile regije, ki obkro?ajo Bukare?to, ve?inoma pode?elje, po letu 1989 pa so se za?ela graditi predmestja v okolici Ilfovske ?upanije. Leta 2010 naj bi za?el veljati na?rt Bukare?ki metropolitanski prostor, ki bi vklju?eval dodatne ob?ine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okro?ij.[28]
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Ob uporabi najbla?je izoterme 0 °C za najhladnej?i mesec ima Bukare?ta vla?no celinsko podnebje Dfa po K?ppnovi podnebni klasifikaciji. Pri uporabi izoterma ?3 °C je podnebje sti?i??e med celinskim in skrajno spremenljivim toplim oceanskim in hladnim subtropskim. Zaradi svojega polo?aja na romunski planoti je lahko pozimi vetrovno. Zimske temperature pogosto padejo pod 0 °C, v?asih celo do ?20 °C. Poleti je povpre?na temperatura 23 °C (povpre?je za julij in avgust). Temperature v sredi??u mesta so pogosto od 35 do 40 °C. ?eprav so povpre?ne koli?ine padavin in vla?nost v poletnih mesecih nizke, se ob?asno pojavijo nevihte. Spomladi in jeseni so dnevne temperature med 17 in 22 °C, padavine spomladi pa so ve?je kot poleti, pogostej?a pa so bla?ja obdobja de?ja.
Demografija
[uredi | uredi kodo]Po popisu leta 2011 je v mestnih mejah ?ivelo 1.883.425 prebivalcev, kar je manj kot pri popisu leta 2002. To zmanj?anje je posledica nizkega naravnega prirasta, pa tudi zaradi preusmeritve prebivalstva iz samega mesta v sosednja majhna naselja, kot so Voluntari, Buftea in Otopeni. V ?tudiji, ki so jo objavili Zdru?eni narodi, je Bukare?ta na 19. mestu med 28 mesti, v katerih se je od leta 1990 do sredine leta 2010 zmanj?alo ?tevilo prebivalstva.[29]
Prebivalstvo v Bukare?ti se je dvakrat hitro pove?alo, prvi? konec 19. stoletja, ko je postala prestolnica, kar je trajalo do druge svetovne vojne, drugi? pa v letih Ceau?esca (1965?1989), ko se je za?ela velika urbanizacija in so se mnogi s pode?elskih obmo?ij selili v prestolnico. V tem ?asu se je zaradi odlo?itve Ceau?esca o prepovedi splava in kontracepcije pove?alo ?tevilo rojstev.
Bukare?ta je mesto visoke gostote prebivalstva: 8260/km2,[30] ker ve?ina prebivalstva ?ivi v stanovanjskih blokih iz komunisti?nega obdobja (blocuri), kar pa je tudi odvisno od predela mesta: ju?ne ob?ine imajo ve?jo gostoto kot severne.
Pribli?no 96,6 % prebivalstva v Bukare?ti je Romunov.[31] Druge pomembne etni?ne skupine so Romi, Mad?ari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Sorazmerno malo je Grkov, Ameri?anov, Francozov, Armencev, Lipovcev in Italijanov. Ena od ve?inoma gr?kih sosesk je bila Vitan, v njej je ?ivelo tudi judovsko prebivalstvo (69.885, 10,9 %) od skupaj 639.040 po popisu 1930, Judje so bili druga najve?ja etni?na skupina v Bukare?ti; najve? jih je bilo v V?c?re?ti in na obmo?jih okoli trga Unirii.
96,1 % je pravoslavcev, 1,2 % katoli?anov, 0,5 % muslimanov in 0,4 % romunsko-gr?kih katoli?anov. Kljub temu samo 18 % prebivalstva katere koli vere obiskuje obrede le enkrat na teden. Pri?akovana ?ivljenjska doba prebivalcev Bukare?te v letih 2003?2005 je bila 74,14 leta, kar je pribli?no dve leti ve? od romunskega povpre?ja. Pri?akovana ?ivljenjska doba ?ensk je bila 77,41 leta v primerjavi s 70,57 leta za mo?ke.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]
Bukare?ta je sredi??e romunskega gospodarstva in industrije s pribli?no 23 % (2013) BDP-ja dr?ave in pribli?no ?etrtino industrijske proizvodnje, medtem ko ga naseljuje 9 % prebivalstva v dr?avi.[32] V Bukare?ti dr?avljani in podjetja pla?ajo skoraj tretjino dr?avnih davkov. Leta 2013 je imela Bukare?ta nominalni BDP na prebivalca 20.564 EUR (27.300 USD) ali 122 % povpre?ja Evropske unije in ve? kot dvakratnik romunskega povpre?ja. Po sorazmerni stagnaciji v devetdesetih letih je mo?na gospodarska rast mesta o?ivila infrastrukturo, odprtih je bilo veliko novih trgovinskih sredi??, zgrajenih veliko stanovanjskih naselij in visokih pisarni?kih stavb. Januarja 2013 je bila v Bukare?ti 2,1-odstotna stopnja brezposelnosti, kar je precej manj kot 5,8 % v dr?avi.
Gospodarstvo v Bukare?ti je osredoto?eno na industrijo in storitve, pri ?emer so storitve v zadnjih desetih letih ?e vedno pomembne. Sede? 186.000 podjetij s skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukare?ti. Od leta 2000 sta bila pomemben vir rasti hitro rasto?a nepremi?ninski trg in gradbeni?tvo. Bukare?ta je tudi najve?ji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije, v njej imajo sede? ?tevilna programerska podjetja. Najve?ja romunska borza, Bukare?ka borza, ki je bila decembra 2005 zdru?ena z elektronsko borzo v Bukare?ti Rasdaq, ima pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu.
V Bukare?ti so mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Prodaja na drobno se pove?uje, saj se vsako leto odprejo novi supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tr?nice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, to so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto B?neasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju.
Kultura
[uredi | uredi kodo]Bukare?ta raste tudi kot kulturno sredi??e vizualnih, uprizoritvenih umetnosti in no?nega ?ivljenja. V primerjavi z drugimi deli Romunije, kot je obala ?rnega morja ali Transilvanija, kultura v Bukare?ti nima posebnega sloga, temve? vklju?uje prvine romunske in mednarodne kulture.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
Morda je najpomembnej?a pala?a Pala?a parlamenta, zgrajena leta 1980, ko je vladal komunisti?ni diktator Nicolae Ceau?escu. Je najve?ji parlament na svetu. V pala?i je romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se pona?a z enim najve?jim kongresnih centrov na svetu.
Druga znamenitost v Bukare?ti je Slavolok zmage (Arcul de Triumf din Bucure?ti), zgrajen v svoji sedanji obliki leta 1935 in oblikovan po Slavoloku zmage v Parizu.
Novej?a znamenitost mesta je Memorialul Rena?terii (spomenik ponovnega rojstva), stiliziran marmorni steber, ki je bil leta 2005 postavljen v spomin na ?rtve romunske revolucije leta 1989, ki je zru?ila komunizem. Abstraktni spomenik je spro?il polemiko, ko so ga odkrili, dajali so mu vzdevke, kot je m?slina-n scobitoare (oljka na zobotrebcu), saj mnogi trdijo, da se ne ujema z okolico in da je njegova izbira temeljila na politi?nih razlogih.[33]
Romunski Atenej je simbol romunske kulture, od leta 2007 pa je na seznamu znamenitosti evropske dedi??ine.[34]
Hotel InterContinental Bukare?ta je hotel s petimi zvezdicami blizu Univerzitetnega trga in je tudi znamenitost mesta. Stavba je zasnovana tako, da je iz vsake sobe enkraten pogled na mesto.
Hi?a svobodnega tiska (Casa Scanteii) je replika slavne dr?avne univerze Lomonosov. Ta stavba, zgrajena v zna?ilnem slogu velikih sovjetskih projektov, naj bi bila reprezentativna za nov politi?ni re?im in uveljavljanje nadvlade komunisti?ne doktrine. Gradnja se je za?ela leta 1952 in je bila kon?ana leta 1957, nekaj let po Stalinovi smrti (1953). Ime ima po uradnem glasilu Centralnega komiteja romunske komunisti?ne partije Scanteia in je bila namenjena zdru?itvi vseh uradnih tiskovnih in zalo?ni?kih hi? v Bukare?ti. To je edina stavba v Bukare?ti, v kateri so kladivo in srp, rde?a zvezda in druge komunisti?ne oznake, reliefi v medaljonih, ki obkro?ajo fasado.
Druga kulturna prizori??a so Narodni muzej umetnosti Romunije, Naravoslovni muzej Grigora Antipe, Muzej romunskega kmeta (Muzeul ??ranului Roman), Narodni zgodovinski muzej in Voja?ki muzej.
Umetnost
[uredi | uredi kodo]
V mestu so muzeji klasi?ne in sodobne romunske umetnosti ter izbrana mednarodna dela. Narodni muzej umetnosti Romunije je morda najbolj znan od muzejev v Bukare?ti. Je v Kraljevi pala?i in ima zbirke srednjeve?ke in sodobne romunske umetnosti, med njimi dela kiparja Constantina Brancu?ija in mednarodne zbirke romunske kraljeve dru?ine.
Drugi, manj?i muzeji imajo specializirane zbirke. Muzej Zambaccian, v nekdanjem domu zbiralca umetnin Krikorja H. Zambacciana, hrani dela znanih romunskih umetnikov in mednarodnih umetnikov, kot so Paul Cézanne, Eugène Delacroix, Henri Matisse, Camille Pissarro in Pablo Picasso.
Muzej Gheorgha Tattaresca hrani portrete romunskih revolucionarjev v izgnanstvu, kot so Gheorghe Magheru, ?tefan Golescu in Nicolae B?lcescu, ter alegori?ne kompozicije z revolucionarji (Romunsko ponovno rojstvo, 1849) in patriotske teme (Zdru?evanje univerze 1857). Druga impresivna umetni?ka zbirka, v kateri so pomembni romunski slikarji, je v rezidenci Ligia in Pompiliu Macovei, ki je odprta za obiskovalce, saj je zdaj del dedi??ine muzeja v Bukare?ti.
Muzej Theodorja Palladyja je v eni najstarej?ih trgovskih hi? v Bukare?ti in hrani dela romunskega slikarja Theodorja Palladyja ter evropsko in orientalsko pohi?tvo.
Zbirke muzeja umetnosti vsebujejo zbirke romunskih umetnikov, med njimi Krikorja Zambacciana in Theodorja Palladyja.
Poleg klasi?nih umetni?kih galerij in muzejev je v mestu tudi sodobna umetnost. Narodni muzej sodobne umetnosti (MNAC), ki je v krilu pala?e Parlamenta, je bil odprt leta 2004 in hrani romunsko in mednarodno sodobno umetnost. MNAC vodi tudi Kalinderu MediaLab, ki skrbi za multimedijsko in eksperimentalno umetnost. Zasebne umetni?ke galerije so razpr?ene po celotnem mestnem jedru.
V pala?i Narodne banke Romunije je dr?avna numizmati?na zbirka. Razstava prikazuje bankovce, kovance, dokumente, fotografije, zemljevide, palice srebra in zlata, kovinske kovance in matrice ter kalupe. Stavba je bila zgrajena med letoma 1884 in 1890. V tezavrski sobi so zna?ilni marmorni okraski.
Religija
[uredi | uredi kodo]Bukare?ta je sede? patriarha romunske pravoslavne cerkve, ene od vzhodnih pravoslavnih cerkva v ob?estvu s carigrajskim patriarhom, pa tudi njenih podrazdelkov, metropolije Muntenia in Dobrud?e in Bukare?ke nad?kofije. Pravoslavni verniki menijo, da je Demetrius Basarabov pokrovitelj mesta.
Mesto je center za druge kr??anske organizacije v Romuniji, vklju?no z rimskokatoli?ko nad?kofijo, ustanovljeno leta 1883, in romunsko gr?ko-katoli?ko eparhijo svetega Bazila Velikega, ustanovljeno leta 2014.
V Bukare?ti je tudi ?est sinagog, med njimi Templul Coral, Velika sinagoga in tempelj Svete unije. Slednji je bil spremenjen v Muzej zgodovine romunske judovske skupnosti, medtem ko so v Veliki sinagogi in Templul Coralu redni obredi.
Mo?eja, ki bo lahko sprejela 2000 ljudi, se na?rtuje in bo zgrajena na bulvarju Expozi?iei, ?t. 22 do 30. Zemlji??e, na katerem bo zgrajena mo?eja, je romunska vlada podelila muftiju muslimanov v Romuniji v 49-letni najem. Projekt bo financirala tur?ka vlada in razli?ne donacije.[35]
-
Cerkev svetega Spiridona Nova, najve?ja cerkev v Bukare?ti
-
Notranjost cerkve svetega Antona, najstarej?a v mestu
-
Strop samostanske cerkve Stavropoleos
-
Ruska cerkev svetega Nikolaja
-
Detajl sinagoge Yeshua Tova, najstarej?a v mestu
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Sredi??e mesta je me?anica srednjeve?kih, neoklasicisti?nih in art nouveaujevskih stavb, pa tudi neoromunskih iz za?etka 20. stoletja ter sodobnih stavb iz dvajsetih in tridesetih 20. stoletja. Ve?inoma utilitarna arhitektura komunisti?nega obdobja prevladuje nad najju?nej?imi okro?ji. Nedavno zgrajene sodobne strukture, kot so neboti?niki in poslovne zgradbe, dopolnjujejo pokrajino.
Zgodovinska arhitektura
[uredi | uredi kodo]

Mestno srednjeve?ko arhitekturo in ve?ino tistega, kar je pre?ivelo do sodobnega ?asa, so uni?ili komunisti?na sistemska prilagoditev, po?ari in voja?ki vdori. Nekaj srednjeve?kih in renesan?nih stavb je ostalo, najbolj opazne so na obmo?ju Lipscani. Tu so Hanul lui Manuc (preno?i??e) in ru?evine starega sodi??a (Curtea Veche); to obmo?je je bilo v poznem srednjem veku trgovsko sredi??e Bukare?te. Od 1970-ih dalje se je obmo?je zlilo z mestnim okoljem, ?tevilne zgodovinske stavbe pa so se zru?ile. Leta 2005 je bilo obmo?je Lipscani spremenjeno v obmo?je za pe?ce in se obnavlja.
Mestno sredi??e je ohranilo arhitekturo iz poznega 19. in za?etka 20. stoletja, ?e posebej med vojno, ki se pogosto ?teje za "zlato dobo" bukare?ke arhitekture. V tem ?asu se je mesto pove?alo po velikosti in bogastvu, zato je posku?alo posnemati druge velike evropske prestolnice, kot je Pariz. Veliko arhitekture spada v sodobni (racionalisti?ni) arhitekturni tok, ki ga vodita Horia Creang? in Marcel Iancu.
V Romuniji so te?nje po inovacijah v arhitekturnem jeziku izpolnile potrebo po vrednotenju in uveljavljanju dr?avne kulturne identitete. Dela art nouveauja se najdejo v novem arhitekturnem slogu, ki ga je spro?il Ion Mincu in so ga prevzeli drugi ugledni arhitekti, ki izkori??ajo pomembne zna?ilnosti romunske lai?ne in srednjeve?ke cerkvene arhitekture (na primer pala?a Mogo?oaia, cerkev samostana Stavropoleos ali izginule cerkve samostana V?c?re?ti) in romunskih ljudskih motivov.
Dve pomembni zgradbi tega ?asa sta Cre?ulescova pala?a, v kateri so kulturne ustanove, tudi Evropski center za visoko?olsko izobra?evanje Unesca in Pala?a Cotroceni, rezidenca romunskega predsednika. Ve? velikih gradbenih objektov, kot so Gara de Nord, najpomembnej?a ?elezni?ka postaja v mestu, sede? Narodne banke Romunije in Telefonska pala?a, datirajo v ta ?as. Leta 2000 so zgodovinske stavbe v sredi??u mesta obnavljali. V nekaterih stanovanjskih predelih mesta, zlasti v srednjih in severnih okro?jih z visokimi dohodki, so vile iz 20. stoletja na za?etku devetdesetih let ve?inoma za?eli obnavljati.
-
Cantacuzinova pala?a – francoski barok
-
Pasa?a Macca-Vilacrosse, s steklom pokrita arkada
-
Pala?a CEC – eklekticizem v arhitekturi
-
Casa Cap?a, kavarna in hotel
-
Caru'cu Bere – neogotika
-
Centralna ?ola Bukare?te – neoromanika
Komunisti?na arhitektura
[uredi | uredi kodo]
Ve?ji del bukare?ke arhitekture sestavljajo stavbe, zgrajene v komunizmu, ki so zamenjale zgodovinsko arhitekturo s stanovanjskimi bloki z visoko gostoto, poru?eni so bili pomembni deli zgodovinskega sredi??a Bukare?te, da bi zgradili eno najve?jih stavb na svetu, Pala?o parlamenta (ki se je nato uradno imenoval Hi?a republike). Po na?rtu sistemske prilagoditve Nicolaea Ceau?esca so bile nove stavbe zgrajene na prej zgodovinskih obmo?jih, ki so bila poru?ena.
Edinstven primer te vrste arhitekture je Centrul Civic, ki je zamenjal ve?ji del zgodovinskega mestnega jedra Bukare?te z velikanskimi utilitarnimi zgradbami, predvsem z marmornimi ali fasadami iz travertina, ki jih navdihuje severnokorejska arhitektura. Mno?i?na ru?enja v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bilo uni?enih skupno osem kvadratnih kilometrov zgodovinskega sredi??a Bukare?te, tudi samostani, cerkve, sinagoge, bolni?nica in ?portni stadion v art decoju, se je mo?no spremenil videz mesta. Arhitekturno obdobje v komunisti?nem ?asu je mogo?e najti tudi v stanovanjskih okro?jih, predvsem z blocuri, mnogimi stanovanjskimi bloki, v katerih ?ivi ve?ina mestnega prebivalstva.
Nekaj je tudi stavb iz konca leta 1940 in 1950 v slogu sovjetskega stalinisti?nega socialisti?nega realizma, na primer Hi?a svobodnega tiska (v komunizmu imenovana Casa Sc?nteii).
Sodobna arhitektura
[uredi | uredi kodo]
Od padca komunizma leta 1989 je bilo nekaj stavb iz komunisti?nega obdobja prenovljenih, posodobljenih in uporabljenih za druge namene, na primer zastareli maloprodajni kompleksi so bili preoblikovani v nakupovalna in trgovinska sredi??a. Te ogromne, kro?ne dvorane, ki so bile neuradno imenovane cirkusi lakote (Circ al foamei) zaradi pomanjkanja hrane v osemdesetih letih, so bile v ?asu Ceau?esca postavljene kot proizvodni trgi in refektoriji, ?eprav je ve?ina ostala nedokon?ana.
Sodobna nakupovalna sredi??a, kot so Unirea, Bukare?ki Mall, Plaza Romunija in City Mall, so nastala na ?e obstoje?ih strukturah nekdanjih cirkusov lakote. Drug primer je pretvorba velike utilitarne gradnje Centrul Civic v hotel Marriott. Po letu 2000 je namre? v mestu cvetel nepremi?ninski trg, mnoge stavbe komunisti?nega obdobja so bile v sredi??u mesta, zato so bile glavne nepremi?nine. Stanovanjski bloki iz komunisti?nega obdobja so bili tudi prenovljeni, da bi izbolj?ali urbani videz.
Najnovej?i prispevek k arhitekturi po padcu komunizma je bil zlasti po letu 2000, ko so mesto prenavljali in arhitekturno o?ivljali na podlagi gospodarske rasti v Romuniji. Stavbe iz tega ?asa so ve?inoma iz stekla in jekla, pogosto pa imajo ve? kot 10 nadstropij, na primer nakupovalna sredi??a, poslovne stavbe, sede?i bank itd.
V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih ve? visokih pisarni?kih stavb, zlasti v severnih in vzhodnih predelih mesta. Poleg tega so zgodovinskim stavbam dodajali sodobna krila in fasade. Zgradba Zdru?enja arhitektov Bukare?te je na primer sodobna stekleno-jeklena konstrukcija, zgrajena v zgodovinski kamniti fasadi. Leta 2013 je Bukare?to obogatil 137 m visok neboti?nik City Centre Floreasca, ki je trenutno najvi?ja stavba v Romuniji. Sodobni neboti?niki, zgrajeni v 21. stoletju, so Bucharest Tower Center, Euro Tower, Nusco Tower, Cathedral Plaza, City Gate Towers, Rin Grand Hotel, Premium Plaza, Bucharest Corporate Center, Millennium Business Center, PGV Tower, Charles de Gaulle Plaza, Business Development Center Bucharest, BRD Tower in Bucharest Financial Plaza. Kljub temu razvoju v vi?ino se romunski arhitekti izogibajo oblikovanju zelo visokih stavb zaradi ob?utljivosti za potrese.
Poleg stavb za podjetja in ustanove so bile zgrajene tudi stanovanjske stavbe, sestavljene iz visokih pisarni?kih stavb in primestnih stanovanjskih skupnosti. Tak nov stanovanjski kompleks je Asmita Gardens. Ta razvoj je vedno bolj viden v severni Bukare?ti, ki ni tako gosto naseljena, v njej ?ivita srednji in vi?ji razred Bukare??anov, saj sku?ajo ponovno o?iviti mesto.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Bukare?ta je pobratena z mesti:
S?o Paulo, Brazilija (2000)
Peking, Kitajska (2005)
Nikozija, Ciper (2004)
Aman, Jordanija (1999)
Tirana, Albanija
Ki?injev, Moldavija
Manila, Filipini
Atlanta, ZDA (1994)
London, Zdru?eno kraljestvo
Moskva, Rusija
Atene, Gr?ija
Hannover, Nem?ija
Montreal, Kanada
Detroit, ZDA
Regina, Saskatchewan, Kanada
Sofija, Bolgarija
Ankara, Tur?ija
Pretoria, Republika Ju?na Afrika
Damask, Sirija
Lagos, Nigerija
Hanoj, Vietnam
Atenes, Georgia, ZDA
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ INS. ?Romanian Statistical Yearbook? (PDF) (v angle??ini). Pridobljeno 12. februarja 2009.
- ↑ ?Demographia World Urban Areas & Population Projections? (PDF). Pridobljeno 14. aprila 2011.
- ↑ ?Preliminary Data for 2011 census? (PDF) (v romun??ini). INSSE. 24. avgust 2012. Pridobljeno 8. novembra 2012.
- ↑ ?Urban Audit: Bucharest Profile?. Pridobljeno 14. aprila 2011.
- ↑ ?ICI Bucure?ti?. www.ici.ro. Pridobljeno 10. februarja 2023.
- ↑ Bucica, 2000, p.6.
- ↑ Ion I. Russu, Limba traco-dacilor, 1967, Editura ?tiin?ific?
- ↑ Georgescu et al., p.76-77
- ↑ Offizielle Homepage von Bukarest (www.pmb.ro) vom 21. Juli 2008 Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine..
- ↑ Klaus Kreiser: Der osmanische Staat 1300–1922, Oldenbourg 2000, S. 21.
- ↑ Joachim Vossen: Bukarest – Die Entwicklung des Stadtraums. Von den Anf?ngen bis zur Gegenwart.
- ↑ Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 13.
- ↑ So mutma?t Vossen, Joachim. ?Bukarest (Stadt)?. Enzyklop?die des Europ?ischen Osten. Univerza v Gradcu. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 13. februarja 2009.
- ↑ Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 42, 2008.
- ↑ Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 16.
- ↑ Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 44, 2008.
- ↑ Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 22.
- ↑ ?Axel Barner - Das Bukarest-Bild in der deutschsprachigen Gegenwartsliteratur?. www.e-scoala.ro. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. maja 2008. Pridobljeno 10. februarja 2023.
- ↑ G?rtemaker, Manfred. ?Vom Kalten Krieg zur ?ra der Entspannung?. bpb.de (v nem??ini). Pridobljeno 10. februarja 2023.
- ↑ Erdbebensicheres Bauen – Einzigartige Versuchsanordnung in Bukarest eingeweiht, Uni-Protokolle vom 21. Juli 2008 Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine..
- ↑ Riesiger Parlamentspalast in Bukarests Innenstadt [1]
- ↑ ?Doar despre tuneluri, buncare si forturi?. rcristea.blogspot.com. Pridobljeno 10. februarja 2023.
- ↑ Religion.orf, abgerufen am 13. Oktober 2008 Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine..
- ↑ Botanical Garden Arhivirano 29 September 2006 na Wayback Machine., onlinegallery.ro. Retrieved 13 October 2006.
- ↑ ?FOTOGALERIE Cum e afectata fauna din Delta Vacaresti de incendii si distrugeri si de ce dureaza atat de mult protejarea zonei?. HotNewsRo. Pridobljeno 20. maja 2016.
- ↑ ?Delta V?c?re?ti, privit? de la etajul 17. Cum s-a transformat lacul lui Ceau?escu ?n parcul natural urban de ast?zi?. adevarul.ro. Pridobljeno 20. maja 2016.
- ↑ ?Parcul Natural V?c?re?ti a fost aprobat oficial | Parcul Natural V?c?re?ti | "delta" dintre blocuri?. parcnaturalvacaresti.ro. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. junija 2016. Pridobljeno 20. maja 2016.
- ↑ ?BMA will be extended to the Danube?. 13. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 17. maja 2016.
- ↑ ?Ora?ele care ??i pierd locuitorii. Bucure?tiul, ?n topul localitatilor lumii cu cea mai mare rat? de sc?dere a popula?iei?. inCont.ro. 9. februar 2014.
- ↑ ?Archived copy? (PDF). Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 20. decembra 2016. Pridobljeno 26. oktobra 2016.
{{navedi splet}}
: Vzdr?evanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ ?Archived copy? (PDF). Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 19. julija 2012. Pridobljeno 17. februarja 2012.
{{navedi splet}}
: Vzdr?evanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava) - ↑ ?Joint Inclusion Memorandum of Romania?. Web.archive.org. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1 november 2013. Pridobljeno 14 april 2011.
{{navedi splet}}
: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ "Memorialul Renasterii", ce oribilitate! Arhivirano 17 February 2006 na Wayback Machine. ("The Monument of Rebirth – how horrible!"), S?pt?mana Financiar?, August 2005
- ↑ ?DELEGA?IA PERMANENT? A ROM?NIEI la NATO?. nato.mae.ro. Pridobljeno 10. februarja 2023.
- ↑ oclock.ro/protocol-for-building-the-mosque-in-bucharest-was-signed/ ?Protocol for building the mosque in Bucharest was signed | Nine O`Clock?. Nineoclock.ro. Pridobljeno 27. junija 2016.
{{navedi splet}}
: Preveri vrednost|url=
(pomo?)[mrtva povezava]
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Modern history of Bucharest, City Hall of Bucharest
- ?erban Cantacuzino, Dou? Ora?e Distincte. Revista Secolul XX 4/6 (1997): 11–40
- Ernie Schoffham, Luthumb?a MacHedon, ?erban Cantacuzino, Romanian Modernism: The Architecture of Bucharest, 1920–1940
- Romania: Arts & Architecture, Romanian Tourist Office
- Tatiana Murzin, Romanian Education, 2005
- Romanian Education Portal Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine., Site for the Thumbstry of Education containing lists of all educational establishments.
- Bucharest, the small Paris of the East, on the Museums from Romania web site.
- Bucica, Cristina. ?Legitimating Power in Capital Cities: Bucharest – Continuity Through Radical Change?? (PDF). Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 28. oktobra 2005. (39.0 KB), 2000.