巴基斯坦反恐取得进展 百余名恐怖分子被打死

Pariz Paris
glavno mesto
Eifflov stolp in Sena Arc de Triomphe Pala?a Garnier Louvre
Zastava Grb
Geslo:  latinsko Fluctuat nec mergitur ?Premetavali so ga valovi, a nikoli potonil?
Lega Pariz
Pariz Pariz
Koordinati: 48°51′24″N 2°21′08″E
Dr?ava	Francija
Regija	?le-de-France
Departma	Pariz
Interkomunaliteta	Métropole du Grand Paris
upravne enote	20 okro?ij
Upravljanje
? ?upan (2020–2026)	Anne Hidalgo
Povr?ina 1	105,4 km2
? Urbano  (2021)	2.824,2 km2
Prebivalstvo  (Jan 2025)	2.048.472
? Rang	9. v Evropi 1. v Franciji
? Gostota	19.000 preb./km2
? Urbano  (2021)	10.890.751
? Urbana gostota	3.900 preb,/km2
Demonim	Pari?an, Pari?anka
?asovni pas	UTC+01:00 (CET)
? Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Po?tna ?tevilka	75056 /75001-75020, 75116
Nadmorska vi?ina	28–131 m (povp. 78 m)
Spletna stran	www.paris.fr
1 Podatki francoske zemlji?ke knjige, ki ne vklju?ujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in re?nih estuarijev.

百度 有裂纹的绿豆遇热水后被撑开，所以能很快煮开花。

Pariz (francosko Paris) je glavno mesto in dale? najve?je mesto Francije. Z ocenjeno populacijo 2.048.472 prebivalcev januarja 2025 na obmo?ju ve? kot 105 km2 je Pariz ?etrto najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji in 30. najbolj gosto naseljeno mesto na svetu (2022). Pariz je ?e od 17. stoletja eno najve?jih svetovnih finan?nih diplomatskih, kulturnih, trgovinskih, modnih, gastronomskih in intelektualnih sredi??. Zaradi svoje vodilne vloge v umetnosti in znanosti ter zelo zgodnjega sistema uli?ne razsvetljave je v 19. stoletju postalo znano kot ?mesto svetlobe?. Tako kot London so ga pred drugo svetovno vojno v?asih imenovali tudi prestolnica sveta.

Mesto Pariz je sredi??e regije ?le-de-France ali Pari?ke regije s prebivalstvom, ki je imelo januarja 2023 uradno ocenjeno ?tevilo prebivalcev 12.271.794, kar predstavlja pribli?no 19 % prebivalstva Francije. Pari?ka regija je imela leta 2021 nominalni BDP v vi?ini 765 milijard EUR (1,064 bilijona USD po prilagoditvi za PKM), kar je najvi?ji BDP v Evropski uniji. Po podatkih Economist Intelligence Unit Worldwide Cost of Living Survey je bil Pariz leta 2022 mesto z devetimi najvi?jimi ?ivljenjskimi stro?ki na svetu.

Pariz je glavno ?elezni?ko, cestno in zra?no prometno sredi??e, ki ga oskrbujeta dve mednarodni letali??i: letali??e Charles de Gaulle (drugo najbolj prometno letali??e v Evropi) in letali??e Orly. Sistem mestne podzemne ?eleznice, pari?ki metro, odprt leta 1900, dnevno oskrbi 5,23 milijona potnikov; je drugi najbolj obremenjen sistem podzemne ?eleznice v Evropi za moskovskim metrojem. Gare du Nord je 24. najbolj obremenjena ?elezni?ka postaja na svetu in najbolj obremenjena zunaj Japonske, z 262 milijoni potnikov v letu 2015. Pariz je ?e posebej znan po svojih muzejih in arhitekturnih znamenitostih: Louvre je leta 2021 sprejel 2,8 milijona obiskovalcev, kljub dolgim zaprtjem muzejev, ki jih je povzro?il virus COVID-19. Musée d'Orsay, Musée Marmottan Monet in Musée de l'Orangerie so znani po svojih zbirkah francoske impresionisti?ne umetnosti in druge ustvarjalnosti 19. stoletja. Pompidoujev center, Musée National d'Art Moderne ima najve?jo zbirko sodobne umetnosti v Evropi. ?tevilni so muzeji, posve?eni posameznikom: Musée Rodin in Musée Picasso, Musée Delacroix, Musée G. Moreau, nekaterim pisateljem, kot je bil Balzac. Zgodovinsko okro?je ob Seni v sredi??u mesta je od leta 1991 uvr??eno na Unescov seznam svetovne dedi??ine; tamkaj?nje priljubljene znamenitosti so stolnica Notre Dame na ?le de la Cité, ki je po po?aru 15. aprila 2019 zdaj zaprta zaradi obnove. Druge priljubljene turisti?ne znamenitosti so gotska kraljeva kapela Sainte-Chapelle, prav tako na ?le de la Cité; Eifflov stolp, (poimenovan po avtorju) zgrajen za Pari?ko svetovno razstavo leta 1889; Grand Palais in Petit Palais, zgrajena za pari?ko univerzalno razstavo leta 1900; Slavolok zmage na Elizejskih poljanah in gri? Montmartre s svojo umetnostno zgodovino in baziliko Sacré-Coeur.

Pariz gosti ve? organizacij Zdru?enih narodov, vklju?no z Unescom, in druge mednarodne organizacije, kot so OECD, Razvojni center OECD, Mednarodni urad za ute?i in mere, Mednarodna agencija za energijo, Mednarodna zveza za ?lovekove pravice, skupaj z evropskimi organi, kot je Evropska vesoljska agencija, Evropski ban?ni organ ali Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Nogometni klub Paris Saint-Germain in ragbi klub Stade Fran?ais imata sede? v Parizu. Stade de France z 80.000 sede?i, zgrajen za svetovno prvenstvo v nogometu 1998, je severno od Pariza v sosednji ob?ini Saint-Denis. Pariz vsako leto gosti odprto prvenstvo Francije v tenisu za grand slam na rde?i glini Roland Garros. Mesto je gostilo olimpijske igre leta 1900, 1924 in gosti poletne olimpijske igre 2024. V mestu so potekala tudi Svetovna prvenstva v nogometu 1938 in 1998, Svetovno prvenstvo v ragbiju 2007 ter evropska prvenstva UEFA 1960, 1984 in 2016. Vsako leto julija se kolesarska dirka Tour de France kon?a na Elizejskih poljanah v Parizu.

Etimologija

Anti?ni oppidum, ki ustreza sodobnemu mestu Pariz, je sredi 1. st. pr. n. ?t. prvi? omenil Julij Cezar kot Luteciam Parisiorum (Lutecija Parizov), kasneje v 5. st. n. ?t. pa je izpri?an kot Parision, nato leta 1265 kot Pariz. V rimskem obdobju je bil splo?no znan kot Lutetia v latin??ini in kot Leukotekía v gr??ini, kar se razlaga bodisi dat izvira iz keltskega korena *lukot- ('mi?') bodisi iz *luto- ('mo?virje), odvisno od tega, ali je latinska ali gr?ka oblika bli?ja izvirnemu galskemu imenu.

Ime Pariz izhaja iz njegovih zgodnjih prebivalcev, Parizov (galsko Parisioi), galskega plemena iz ?elezne dobe in rimskega obdobja. O pomenu galskega etnonima ostajajo razprave. Po mnenju Xavierja Delamarra morda izhaja iz keltske korenine pario- ('kotel'). Alfred Holder je ime razlagal kot ?ustvarjalci? ali ?poveljniki?, tako da ga je primerjal z vali?anskim peryffom (gospodar, poveljnik), pri ?emer oba verjetno izvirata iz protokeltske oblike, rekonstruirane kot *kwar-is-io-. Druga mo?nost je Pierre-Yves Lambert, da bi Parisii prevedli kot ?ljudje s kopji?, tako da prvi element pove?ejo s staroirskim carr (kopje), ki izhaja iz prej?nje *kwar-sā. Vsekakor pa ime mesta ni povezano s Parisom iz gr?ke mitologije.

Pariz se pogosto imenuje ?mesto svetlobe? (La Ville Lumière), tako zaradi njegove vodilne vloge v dobi razsvetljenstva kot bolj dobesedno, ker je bil Pariz eno prvih velikih evropskih mest, ki je uporabljalo plinsko uli?no razsvetljavo. v velikem obsegu na svojih bulvarjih in spomenikih. Plinske lu?i so bile name??ene na Place du Carrousel, Rue de Rivoli in Place Vendome ?e leta 1829. Do leta 1857 so bili osvetljeni Grand boulevards. Do leta 1860 je pari?ke bulvarje in ulice osvetljevalo 56.000 plinskih svetilk.

Zgodovina

Izvor

Najzgodnej?a arheolo?ka znamenja o stalni naselitvi ozemlja Pariza segajo v ?as okoli leta 4200 pred na?im ?tetjem. Parizi, pleme galskih Senonov, znani kot ?olnarji in trgovci, so naseljevali ozemlje ob reki Seni od okoli 250 pr. n. ?t. Rimljani so osvojili ozemlje Pari?ke kotline leta 52 pr. n. ?t., s stalno naselitvijo ob koncu tega stoletja na levem bregu Sene, med otokom ?le de la Cité in gri?em sv. Genovefe (Montagne Sainte-Geneviève). Galo-rimska naselbina Lutetia Parisiorum, kasnej?a Lutèce, se je v naslednjih dveh stoletjih precej raz?irila in postala cveto?e mesto s forumom, pala?ami, kopali??i, templji, gledali??i in amfiteatrom. Leta 360 se je preimenovala v Pariz (Paris). Z zlomom Zahodnega rimskega cesarstva in prihodom germanskih plemen v 3. stoletju je mesto za?elo propadati in se v za?etku 4. stoletja omejilo le ?e na mo?no utrjen otok sredi Sene.

Grad Louvre iz 15. stoletja (Sijajni horarij vojvode Berrijskega)

Kr??anstvo je sredi 3. stoletja na?ega ?tetja uvedel sv. Dionizij, prvi pari?ki ?kof: po legendi, ko se ni hotel odpovedati svoji veri pred rimskimi okupatorji, so ga obglavili na hribu, ki je postal znan kot Mons Martyrum (latinsko za hrib mu?enikov), pozneje Montmartre, od koder je brez glave hodil proti severu mesta; mesto, kjer je padel in bil pokopan, je postalo pomembno versko sveti??e, bazilika Saint-Denis, in tam so pokopani ?tevilni francoski kralji.

Klodvik I., prvi kralj iz rodbine Merovingov, je mesto od leta 508 postavil za svojo prestolnico. Ko se je za?ela frankovska prevlada nad Galijo, je pri?lo do postopnega priseljevanja Frankov v Pariz in rodila so se pari?ka nare?ja. Utrdba ?le de la Cité ni uspela prepre?iti plenjenja Vikingov leta 845, vendar je bil strate?ki pomen Pariza – z njegovimi mostovi, ki so prepre?evali prehod ladjam – ugotovljen z uspe?no obrambo v obleganju Pariza (885–886), za katero je takratni grof Pariza (comte de Paris), Odo iz Francije, bil izvoljen za kralja Zahodne Franovske.

Ob prihodu Karolingov na oblast v 9. stoletju je bil Pariz malo ve?je opori??e fevdalne grofije. Njeni grofje so se postopno dvignili na vidno mesto in s?asoma pridobili ve?jo mo? od samega kralja Francie occidentalis. Odo, pari?ki grof je bil izbran za vzhodnofrankovskega kralja namesto Karla Debelega zaradi slovesa, ki ga je pridobil pri obrambi Pariza v ?asu normanskega obleganja 885-886. Leta 987 je bil pari?ki grof Hugo Capet izbran za francoskega kralja, z njim pa se je za?ela tudi dinastija Kapetingov, ki je povi?ala Pariz vse do glavnega mesta Francije.

Visoki in pozni srednji vek

Konec 12. stoletja je bil Pariz pod Filipom Avgustom obdan z obzidjem, pod njim pa je bila sprejeta tudi ustanovna listina Pari?ke univerze (1200). V tem ?asu je mesto razvilo prostorsko ureditev, ki je vidna ?e danes: osrednji otok z vladnimi in cerkvenimi ustanovami, levi breg z visoko?olskimi ustanovami, desni breg kot trgovsko sredi??e. Svoj polo?aj je Pariz izgubil v ?asu stoletne vojne, ko so ga osvojili Burgundijci kot zavezniki Angle?ev, ponovno pridobil pa ob vrnitvi pod francosko krono v ?asu Karla VII. leta 1437. Pariz je postal mo?no opori??e Katoli?ke lige med versko vojno, ki je svoj vrh do?ivela v ?entjernejski no?i 1572, leta 1594 pa ga je zasedel francoski kralj Henrik IV. V ?asu dr?avljanske vojne sredi 17. stoletja je morala kraljeva dru?ina ob me??anski vstaji pobegniti v Versailles, ki je leta 1682, pod Ludvikom XIV. postal stalna rezidenca francoskih kraljev.

18. in 19. stoletje

?tevilo prebivalcev Pariza se je pove?alo s pribli?no 400.000 leta 1640 na 650.000 leta 1780. Nov bulvar, Elizejske poljane, je raz?iril mesto proti zahodu do étoila, medtem ko je delavska soseska Faubourg Saint-Antoine na vzhodnem delu mesta vse bolj polna revnih delavcev migrantov iz drugih regij. Francije.

Napad na Bastiljo 14. julija 1789, Jean-Pierre Hou?l

Pariz je bil sredi??e eksplozije filozofske in znanstvene dejavnosti, znane kot doba razsvetljenstva. Denis Diderot in Jean le Rond d'Alembert sta leta 1751 izdala svojo L'Encyclopédie, brata Montgolfier pa sta 21. novembra 1783 iz vrtov Chateau de la Muette izvedla prvi polet z balonom s posadko. Pariz je bil finan?na prestolnica celinske Evrope, primarno evropsko sredi??e knji?nega zalo?ni?tva in mode ter proizvodnje finega pohi?tva in luksuznega blaga.

Poleti 1789 je Pariz postal sredi??e francoske revolucije. Dne 14. julija je drhal zavzela arzenal v Domu invalidov, pridobila na tiso?e oro?ja in vdrla v Bastiljo, simbol kraljeve oblasti. Prva neodvisna pari?ka komuna ali mestni svet se je sestal v H?tel de Ville in 15. julija izvolil ?upana, astronoma Jeana Sylvaina Baillyja. Ludvik XVI. in kraljeva dru?ina so bili pripeljani v Pariz in bili ujetniki v Tuilerijski pala?i. Leta 1793, ko je revolucija postajala vse bolj radikalna, so bili kralj, kraljica in ?upan usmr?eni v vladavini terorja, skupaj z ve? kot 16.000 drugimi po vsej Franciji. Plemi?ko in cerkveno premo?enje je bilo nacionalizirano, mestne cerkve pa zaprte, prodane ali poru?ene. Zaporedje revolucionarnih frakcij je vladalo Parizu do 9. novembra 1799 (coup d'état du 18 brumaire), ko je Napoléon Bonaparte prevzel oblast kot prvi konzul.

V obdobjih industrijske revolucije, Drugega cesarstva in Belle époque je Pariz do?ivel najve?ji razvoj v svoji zgodovini. Mesto je bilo podvr?eno masovni predelavi pod Napoleonom III. in njegovim prefektom Haussmannom, ki je dal zravnati celotna okro?ja in ustvariti omre?je ?irokih avenij in neoklasicisti?nih pro?elij modernega Pariza. Program Haussmannizacije je bil narediti mesto bolj lepo in ?isto za njegove prebivalce, kot tudi omogo?iti la?je prehajanje konjenice in drugega voja?tva pri zatiranju mo?nih uporov ali revolucij.

Eifflov stolp ob son?nem vzhodu, s Trocadera

Epidemiji kolere 1832 in 1849 sta precej prizadeli prebivalstvo Pariza; prva je zahtevala 20.000 ?ivljenj od takratnih 650.000 prebivalcev. Pariz je bil prav tako mo?no prizadet med njegovim obleganjem (1870–71), ki je kon?alo francosko-prusko vojno; v zmedi, povzro?eni s padcem vlade Napoleona III., je s pari?ko komuno bilo po?ganih ve? administrativnih sredi??, medtem ko je bilo 20.000 me??anov pobitih v ?asu bojev med privr?enci Komune in vladnimi silami, znanem kot semaine sanglante ('krvavi teden').

Pariz si je hitro opomogel. Konec 19. stoletja je Pariz gostil dve veliki mednarodni razstavi: Svetovna razstava leta 1889, ki je potekala ob stoletnici francoske revolucije in je predstavila nov Eifflov stolp; in Svetovna razstava leta 1900, ki je Parizu dala Pont Alexandre III., Grand Palais, Petit Palais in prvo linijo pari?kega metroja. Pariz je postal laboratorij naturalizma (émile Zola) in simbolizma (Charles Baudelaire in Paul Verlaine) ter impresionizma v umetnosti (Courbet, Manet, Monet, Renoir).

20. in 21. stoletje

Med prvo svetovno vojno je bila Parizu ob zavezni?ki zmagi v prvi bitki na Marni 1914 prizane?ena nem?ka okupacija. V letih 1918-19 je bil prizori??e mirovnih pogajanj. V obdobju med obema vojnama je bil poznan po kulturno-umetni?kih skupnostih in no?nem ?ivljenju. Mesto je postalo zbirali??e umetnikov s celega sveta, od izgnanega ruskega skladatelja Stravinskega, ?panskih slikarjev Picassa in Dalíja do ameri?kega pisatelja Hemingwaya. Junija 1940, pet tednov po za?etku bitke za Francijo, je Pariz padel v roke nem?ke okupacijske vojske, ki je ostala v njem vse do njegove osvoboditve v avgustu 1944. Osrednji Pariz je ostal med drugo svetovno vojno skoraj brez po?kodb zaradi kulturnega pomena, prav tako se v njem ni nahajal noben od strate?kih ciljev, ki bi jih napadli zavezni?ki bombniki. Voja?ki poveljnik Pariza nem?ki general Dietrich von Choltitz med umikom ni ukazal uni?iti vseh pari?kih spomenikov, v nasprotju z ukazom Adolfa Hitlerja, ki je obiskal mesto kmalu po okupaciji leta 1940.

Geografija

Pariz le?i v sredi??u velike Pari?ke kotline ob reki Seni, ki mesto deli na dva dela. Ve?ji del mesta je zgrajen na desnem bregu, manj?i pa na levem, s parkovno urejenim obre?jem Sene in zgodovinskimi mostovi, ki povezujejo oba bregova. Na Seni sta v o?jem jedru mesta dva otoka, manj?i ?le Saint-Louis in ve?ji ?le de la Cité, ki tvori najstarej?i predel mesta. Ozemlje Pariza je relativno ravninsko, najni?ja to?ka je na nadmorski vi?ini 28 m, najvi?ja pa se vzpne na Montmartru na 130 m.

Zadnja ve?ja priklju?itev obrobnih ozemelj v mesto leta 1860 mu ni dala samo moderne oblike, ampak je ustvarila tudi 20 okro?ij (ob?inskih okro?ij), ki se vrtijo v spiralo v smeri urinega kazalca. Z obmo?ja leta 1860, ki je obsegalo 78 km2, so se meje mesta v 1920-ih rahlo raz?irile na 86,9 km2. V letu 1929 sta bila Parizu priklju?ena parka Boulonjski in Vincenski gozd, s ?imer se je njegovo obmo?je pove?alo na pribli?no 105 km2. Njegova dejanska velikost s predmestji sega precej ?ez te meje, pri ?emer oblikuje nepravilni oval s kraki, ki se ?irijo vzdol? rek Sene in Marne proti jugovzhodu in vzhodu ter vzdol? rek Sene in Oise proti severozahodu in severu. Za glavnimi predmestji se gostota prebivalstva ob?utno zni?a: me?anica gozdov in kmetijskih povr?in z omre?jem razpr?enih satelitskih mest zaklju?uje pari?ko metropolitansko ozemlje, ki je veliko 2300 km2.

Merjeno od 'to?ke ni?' pred stolnico Notre-Dame je Pariz po cesti oddaljen 450 kilometrov jugovzhodno od Londona, 287 kilometrov ju?no od Calaisa, 305 kilometrov jugozahodno od Bruslja, 774 kilometrov severno od Marseilla, 385 kilometrov severovzhodno od Nantesa in 135 kilometrov jugovzhodno od Rouena.

Podnebje

Pariz ima tipi?no zahodnoevropsko oceansko podnebje (K?ppen: Cfb), na katerega vpliva severnoatlantski tok. Splo?no podnebje skozi vse leto je blago in zmerno vla?no. Poletni dnevi so obi?ajno topli in prijetni s povpre?nimi temperaturami med 15 in 25 °C in precej sonca. Vsako leto pa je nekaj dni, ko se temperatura dvigne nad 32 °C. V?asih pride do dalj?ih obdobij mo?nej?e vro?ine, kot je vro?inski val leta 2003, ko so temperature ve? tednov presegale 30 °C, nekatere dni dosegle 40 °C in se pono?i redko ohladijo. Pomlad in jesen imata v povpre?ju blage dneve in sve?e no?i, vendar sta spremenljivi in nestabilni. V obeh letnih ?asih je pogosto presenetljivo toplo ali hladno vreme. Pozimi je sonca malo; dnevi so hladni, no?i pa hladne, vendar na splo?no nad ledi??em z nizkimi temperaturami okoli 3 °C. Vendar so rahle no?ne zmrzali precej pogoste, temperatura le redko pade pod –5 °C . Sneg zapade vsako leto, vendar le redko ostane na tleh.

Pariz ima povpre?no letno koli?ino padavin 641 mm in do?ivi rahle padavine, ki so enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Vendar je mesto znano po ob?asnih, nenadnih in mo?nih nalivih. Najvi?ja zabele?ena temperatura je bila 42,6 °C 25. julija 2019, najni?ja pa ?23,9 °C 10. decembra 1879.

Administracija

Francija

Luksembur?ka pala?a

Pariz je glavno mesto Francije in kot tako sede? francoske vlade. Predsednik dr?ave ima svojo rezidenco v Elizejski pala?i (Palais de l'élysée) v VIII. okro?ju, medtem ko ima ministrski predsednik svojo uradno rezidenco v H?tel Matignon v VII. okro?ju Pariza. Vladni ministri so locirani v razli?nih predelih mesta.

Zgornji dom oz. Senat se nahaja v Luksembur?ki pala?i (Palais du Luxembourg) v VI. okro?ju, spodnji dom oz. Dr?avni zbor pa v Bourbonski pala?i (Palais Bourbon) v VII. okro?ju. Predsednik Senata ima svojo rezidenco v Petit Luxembourgu poleg Luksembur?ke pala?e.

Pariz

Okro?ja Pariza

H?tel de Ville, Pariz

Pariz ima svojo ob?ino od leta 1834, za kratek ?as tudi v letih med 1790 in 1795. Pariz je imel ob razdelitvi Francije leta 1790 v ?asu francoske revolucije na ob?ine in ponovno v letu 1834 le polovico sedanje velikosti, leta 1860 pa je s pripojitvijo mejnih ob?in oblikoval novo administrativno ozemlje dvajsetih mestnih okro?ij, ki so spiralno v smeri ure porazdeljena navzven z za?etnim I. okro?jem v njegovem sredi??u.

Leta 1790 je Pariz postal prefektura novonastalega departmaja Seine, ki je pokrival precej?en del pari?kega ozemlja. V letu 1968 se je departma razdelil na ?tiri manj?e. Sam Pariz je postal samostojen, pri ?emer je obdr?al ?tevilko 75 (prvotno od departmaja Seine), medtem ko so novoustanovljeni departmaji Hauts-de-Seine, Seine-Saint-Denis in Val-de-Marne prejeli ?tevilke 92, 93 in 94. Rezultat te porazdelitve je, da se sedanje meje Pariza kot departmaja povsem ujemajo z mejami ob?ine Pariz, kar je edinstven primer v Franciji.

Ob?ina – Departma

Vsako okro?je ima neposredno izvoljen svet (conseil d'arrondissement), ki izbira svojega ?upana. Izbor ?lanov svetov vseh dvajsetih okro?ij oblikuje Pari?ki svet (conseil de Paris), ki ob svojem ?asu izbere pari?kega ?upana.

?eprav je bil ob?inski svet obnovljen leta 1834, pa je Pariz pre?ivel ve?ino 19. in 20. stoletja, tudi kot sede? departmaja, pod neposrednim nadzorom od dr?ave nastavljenega prefekta kot vodje departmaja, prav tako je bil postavljen od dr?ave prefekt policije kot vodja mestne policije. Pariz tako razen kraj?ih obdobij ni imel svojega ?upana vse do leta 1977, medtem ko se prefekt policije ?e danes izbira s strani dr?ave.

Kljub dvojni vlogi Pariza kot ob?ine in departmaja ima mesto enotni Pari?ki svet, ki mu predseduje ?upan Pariza. Svet se zbira enkrat kot ob?inski (conseil municipal), drugi? kot departmajski svet (conseil général), pa? odvisno od problema, ki je dan na razpravo.

Sodobna administrativna organizacija Pariza ?e vedno vsebuje sledi pravosodja nekdanjega departmaja Seine. Tako ima policijska prefektura nadzor nad operacijami, kot so npr. gasilske, tudi nad sosednjimi tremi departmaji, ki so nastali na ozemlju prvotnega – Seine. Pariz nima lastnih policijskih sil, razen brigade prometnih ?uvajev.

Departmaji regije ?le-de-France

Zakon ?t. 2017-257 z dne 28. februarja 2017, ki se nana?a na status Pariza in metropolitansko na?rtovanje, predvideva zlasti ustanovitev skupnosti s posebnim statusom 1. januarja 2019, ki zdru?uje ob?ino in departma z imenom "Mesto Pariz" , na katerega se prena?ajo dodatna pooblastila s sede?a policije.

Regija

Kot del administrativnih naporov za utrjevanje regijskih gospodarstev je leta 1961 Pariz postal glavno mesto nove regije, leta 1976 preimenovane v regijo ?le-de-France, ki zaobjema poleg pari?kega departmaja ?e sedem najbli?jih departmajev. Prefekt pari?kega departmaja je tudi prefekt regije ?le-de-France. Njegov urad je po ustanovitvi urada ?upana Pariza v letu 1977 izgubil precej?en del mo?i odlo?anja.

Interkomunaliteta

Nekaj sprememb je pri?lo tudi na ra?un obstoja Pariza kot urbanega obmo?ja. V nasprotju z ve?ino francoskih glavnih mestnih ozemelj, kot sta Lille in Lyon, na pari?kem metropolitanskem ozemlju ni medob?inske zveze oz. sveta, ki bi se ukvarjal s problemi regijskega gosto naseljenega jedra kot celote. Odtujitev Pariza od njegovih predmestij je danes velik problem, od mnogih smatran kot glavni vzrok nemirov, kot so bili predmestni izgredi v letu 2005. Neposredni rezultat teh nemirov so bili predlogi za bolj u?inkovito metropolitansko strukturo, ki bi pokrivala tako Pariz kot njegova predmestja, od levi?arske ideje ohlapne ?metropolitanske konference? do desni?arskih idej o bolj strnjenem Velikem Parizu (Grand Paris).

Métropole du Grand Paris

Zemljevid ?ir?e pari?ke metropole (Métropole du Grand Paris) in njenih ozemelj, ki jih upravlja

Métropole du Grand Paris ali preprosto Grand Paris je uradno za?ela obstajati 1. januarja 2016. Je upravna struktura za sodelovanje med mestom Pariz in njegovimi najbli?jimi predmestji. Vklju?uje mesto Pariz in ob?ine treh departmajev notranjega predmestja (Hauts-de-Seine, Seine-Saint-Denis in Val-de-Marne) ter sedem ob?in v zunanjih predmestjih, vklju?no z Argenteuilom v Valu. d'Oise in Paray-Vieille-Poste v Essonnu, ki sta bila dodana, da so vklju?ili glavni pari?ki letali??i. Metropola pokriva 814 kvadratnih kilometrov in ima 6.945 milijona prebivalcev.

Novo strukturo upravlja Metropolitanski svet 210 ?lanov, ki niso neposredno izvoljeni, temve? jih izberejo sveti ob?in ?lanic. Do leta 2020 so njegove osnovne pristojnosti vklju?evale urbanisti?no na?rtovanje, stanovanja in varstvo okolja. Prvi predsednik metropolitanskega sveta Patrick Ollier, republikanec in ?upan mesta Rueil-Malmaison, je bil izvoljen 22. januarja 2016. ?eprav ima Metropola skoraj sedem milijonov prebivalcev in predstavlja 25 odstotkov BDP, Francije ima zelo majhen prora?un: le 65 milijonov evrov v primerjavi z osmimi milijardami evrov za mesto Pariz.

Demografija

Uradno ocenjeno ?tevilo prebivalcev mesta Pariz je bilo 1. januarja 2022 2.165.423 po podatkih INSEE, uradne francoske statisti?ne agencije. To je bil upad za 11.000 od januarja 2021 in padec za 65.000 v ?estih letih. Kljub padcu Pariz ostaja najgosteje naseljeno mesto v Evropi, z 252 prebivalci na hektar, ne da bi upo?tevali parke. Ta padec so deloma pripisali ni?ji stopnji rodnosti, odhodu prebivalcev srednjega sloja in morebitni izgubi stanovanj v mestu zaradi kratkoro?nega oddajanja v turisti?ne namene.

Pariz je ?etrta najve?ja ob?ina v Evropski uniji, takoj za Berlinom, Madridom in Rimom. Eurostat uvr??a Pariz (6,5 milijona ljudi) za Londonom (8 milijonov) in pred Berlinom (3,5 milijona), glede na ?tevilo prebivalcev leta 2012 v tem, kar Eurostat imenuje ?osrednja mesta mestne revizije?.

?tevilo prebivalcev Pariza je danes ni?je od zgodovinskega vrha 2,9 milijona leta 1921. Glavna razloga sta bila ob?utno zmanj?anje velikosti gospodinjstev in dramati?na migracija prebivalcev v predmestja med letoma 1962 in 1975. Dejavniki migracije so vklju?evali deindustrializacijo, visoke najemnine, gentrifikacijo ?tevilnih notranjih ?etrti, preoblikovanje ?ivljenjskega prostora v pisarne in ve?je bogastvo med delavskimi dru?inami.

Po podatkih Eurostata, statisti?ne agencije EU, je bila leta 2012 pari?ka komuna najgosteje naseljeno mesto v Evropski uniji z 21.616 prebivalci na kvadratni kilometer znotraj meja mesta (statisti?no obmo?je NUTS-3).

Cerkev sv. Marije Magdalene

Bazilika sv. Srca Jezusovega

Urbanizem in arhitektura

Camille Pissarro, Boulevard Montmartre, 1897, Ermita?

Pariz je ena redkih svetovnih prestolnic, ki je le redko do?ivela uni?enje zaradi katastrofe ali vojne. Zaradi tega je celo njegova najzgodnej?a zgodovina ?e vedno vidna na njegovem uli?nem zemljevidu, stoletja vladarjev, ki so prestolnici dodajali svoje arhitekturne oznake, pa so povzro?ila nakopi?eno bogastvo z zgodovino bogatih spomenikov in stavb, katerih lepota je igrala veliko vlogo pri slovesu mesta, ki ga ima danes. Ob svojem nastanku, pred srednjim vekom, je bilo mesto sestavljeno iz ve? otokov in pe??enih bregov v okljuku Sene; od teh sta danes ostala dva: ?le Saint-Louis in ?le de la Cité. Tretji je leta 1827 umetno ustvarjen ?le aux Cygnes.

Sodobni Pariz dolguje velik del svojega mestnega na?rta in arhitekturne harmonije Napoleonu III. in njegovemu prefektu, baronu Haussmannu. Med letoma 1853 in 1870 so prezidali mestno jedro, ustvarili ?iroke bulvarje v sredi??u mesta in trge, kjer so se bulvarji kri?ali, vsilili standardne fasade vzdol? bulvarjev in zahtevali, da so fasade zgrajene iz zna?ilnega kremno sivega pari?kega kamna. Zgradili so tudi glavne parke okoli mestnega sredi??a. Zaradi ?tevilnega prebivalstva mestnega sredi??a se to precej razlikuje od ve?ine drugih ve?jih zahodnih mest.

Rue de Rivoli

Place des Vosges

Pari?ki zakoni o urbanizmu so bili pod strogim nadzorom od zgodnjega 17. stoletja, zlasti kar zadeva poravnavo pro?elja ulice, vi?ino in razporeditev stavb. V nedavnih dogodkih je bila omejitev vi?ine stavb iz leta 1974–2010 s 37 metrov dvignjena na 50 m v osrednjih obmo?jih in 180 metrov v nekaterih perifernih ?etrtih Pariza, vendar za nekatere bolj osrednje ?etrti, tudi starej?i zakoni o vi?ini stavb ?e vedno ostajajo v veljavi. 210 metrov visok Tour Montparnasse je bil tako v Parizu kot v Franciji najvi?ja stavba od leta 1973, zdaj od izgradnje leta 2011 ta rekord dr?i stolp Tour First v ?etrti La Défense v Courbevoieju.

Pari?ki primeri zgodovinskih arhitekturnih slogov segajo ve? kot tiso?letje nazaj, vklju?no z romansko cerkvijo samostana Saint-Germain-des-Prés (1014–1163), zgodnjo gotsko arhitekturo bazilike Saint-Denis (1144), stolnice Notre Dame (1163–1345), flamboyant (plamenaste) gotike Sainte-Chapelle (1239–1248), baro?ne cerkve Saint-Paul-Saint-Louis (1627–1641) in Les Invalides (1670–1708). 19. stoletje je ustvarilo neoklasicisti?no cerkev La Madeleine (1808–1842), Pala?a Garnier, ki je slu?ila kot operna hi?a (1875), neo-bizantinsko baziliko Sacré-C?ur (1875–1919), pa tudi razko?no Belle époque modernizem Eifflovega stolpa (1889). Osupljivi primeri arhitekture 20. stoletja so Pompidoujev center Richarda Rogersa in Renza Piana (1977), Cité des Sciences et de l'Industrie razli?nih arhitektov (1986), Arabski svetovni in?titut Jeana Nouvela (1987), Louvrska piramida I. M. Peija (1989) in Opéra Bastille Carlosa Otta (1989). Sodobna arhitektura vklju?uje Musée du quai Branly – Jacques Chirac Jeana Nouvela (2006), muzej sodobne umetnosti fundacije Louis Vuitton Franka Gehryja (2014) [143] in novo Tribunal de grande instance de Paris Renza Piana (2018). ).

Mestne znamenitosti

Passage Jouffroy, eden od pari?kih pokritih prehodov

Najbolj obiskana kulturna znamenitost mesta v letu 2019 je bila bazilika Sacré-C?ur (11 milijonov obiskovalcev), vendar tam ni vstopnine. Sledi Louvre (9,6 milijona obiskovalcev); Eifflov stolp (6,1 milijona obiskovalcev); Center Pompidou (3,5 milijona obiskovalcev) in Musée d'Orsay (3,3 milijona obiskovalcev). Na obrobju je najve? obiska v Disneylandu, okoli 10 milijonov.

Sredi??e Pariza ima ve?ino najbolj obiskanih spomenikov v mestu, vklju?no s stolnico Notre Dame (zdaj zaprto zaradi obnove) in Louvrom ter Sainte-Chapelle. Pala?a Les Invalides, kjer je Napoleonova grobnica in muzej ter Eifflov stolp, Muzej Orsay in Rodinov muzej so na levem bregu ob ali jugozahodno od centra. Panteon in pari?ke katakombe se prav tako nahajajo na levem bregu Sene. Bregovi Sene od Pont de Sully zahodno do Pont d'Iéna so od leta 1991 uvr??eni na Unescov seznam svetovne dedi??ine.

Axe historique, na sliki od Concorde do Grande Arche v La Défense

Druge znamenitosti so razporejene od vzhoda proti zahodu vzdol? zgodovinske osi Pariza, ki poteka od Louvra prek Tuilerij (francosko: Jardin des Tuileries), Luksorskega stebra na Place de la Concorde in Slavoloka zmage do Grande Arche de La Défense. Ve? drugih zelo obiskanih znamenitosti je v predmestju mesta; Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis je rojstni kraj gotskega sloga arhitekture in kraljeva nekropola francoskih kraljev in kraljic. Pari?ka regija gosti tri druga obmo?ja Unescove dedi??ine kot je: Versajska pala?a na zahodu, Pala?a Fontainebleau na jugu in srednjeve?ko trga Provins na vzhodu. V pari?ki regiji je pari?ki Disneyland v kraju Marne-la-Vallée, 32 kilometrov vzhodno od sredi??a Pariza, leta 2017 sprejel 9,66 milijona obiskovalcev.

Zgodovinsko os predstavlja vrsta spomenikov, ki se vrstijo v dokaj ravni ?rti od sredi??a mesta proti zahodu. Za?enja se z Louvrom, nadaljuje pa skozi Tuilerije, Elizejske poljane do Slavoloka zmage na Trgu étoile. Od 60. let 20. stoletja je ?rta podalj?ana ?e bolj na zahod vse do gospodarskega sredi??a Pariza La Défensa, v katerem dominira Grande Arche de la Défense. V tem okro?ju se nahaja ve?ina najvi?jih pari?kih zgradb.

Kultura

Slike in kipi

Pierre Mignard, Avtoportret, med 1670 in 1690, olje na platnu, 235 cm × 188 cm, Louvre

Pariz ?e stoletja privablja umetnike z vsega sveta, ki prihajajo v mesto, da bi se izobra?evali in iskali navdih v njegovem ogromnem naboru umetni?kih virov in galerij. Zaradi tega je Pariz pridobil sloves ?mesta umetnosti?. Italijanski umetniki so mo?no vplivali na razvoj umetnosti v Parizu v 16. in 17. stoletju, zlasti v kiparstvu in reliefih. Slikarstvo in kiparstvo sta postala ponos francoske monarhije in francoska kraljeva dru?ina je naro?ila ?tevilnim pari?kim umetnikom, da okrasijo pala?e v obdobju francoskega baroka in klasicizma. Kiparji, kot so Girardon, Coysevox in Coustou, so si pridobili sloves najbolj?ih umetnikov na kraljevem dvoru v Franciji 17. stoletja. Pierre Mignard je v tem obdobju postal prvi slikar kralja Ludvika XIV, dokler ga ni zamenjal Le Brun. Leta 1648 je bila ustanovljena Académie royale de peinture et de sculpture (Kraljeva akademija za slikarstvo in kiparstvo), da bi se prilagodila dramati?nemu zanimanju za umetnost v prestolnici. Ta je slu?ila kot najvi?ja francoska umetni?ka ?ola do leta 1793.

Auguste Renoir, Ples v Le Moulin de la Galette, 1876, olje na platnu, 131 cm × 175 cm, Musée d'Orsay

Pariz je bil v svojem umetni?kem razcvetu v 19. stoletju in zgodnjem 20. stoletju, ko je imel v mestu ustanovljeno kolonijo umetnikov in tri zaporedne umetni?ke ?ole imenovane Ecole de Paris. Nekatere so bile povezane z najbolj?imi slikarji ?asa: Henri de Toulouse-Lautrec, édouard Manet, Claude Monet, Berthe Morisot, Paul Gauguin, Pierre-Auguste Renoir in drugi. Francoska revolucija ter politi?ne in dru?bene spremembe v Franciji so mo?no vplivale na umetnost v prestolnici. Pariz je bil osrednjega pomena za razvoj romantike v umetnosti s slikarji, kot je bil T. Géricault in znameniti E. Delacroix.[229] Impresionizem, Art nouveau, simbolizem, fovizem, kubizem in Art déco so se razvili v Parizu. V poznem 19. stoletju so se ?tevilni umetniki v francoskih provincah in po svetu zgrinjali v Pariz, da bi razstavljali svoja dela na ?tevilnih salonih in razstavah ter si ustvarili ime. Umetniki, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Vincent van Gogh, Paul Cézanne, Maurice Utrillo, Henri Rousseau, Marc Chagall, Amedeo Modigliani in ?tevilni drugi, so se povezali s Parizom. Picasso, ki je ?ivel v Le Bateau-Lavoir na Montmartru, je med letoma 1905 in 1907 naslikal svoji znameniti La Famille de Saltimbanques in Les Demoiselles d'Avignon. Montmartre in Montparnasse sta postala sredi??i umetni?ke produkcije.

Najpresti?nej?a imena francoskih in tujih kiparjev, ki so si ustvarili ugled v Parizu v moderni dobi, so Auguste Rodin, njegova u?enka Camille Claudel, Antoine Bourdelle, Aristide Maillol, Medardo Rosso, Frédéric Auguste Bartholdi (Kip svobode – Svoboda, ki razsvetljuje svet), Paul Landowski (kip Kristusa Odre?enika v Riu de Janeiru) in leto?nji Unescov nagrajenec, Romun Constantin Brancusi. Skupaj z A. Giacomettijem in nekaterimi drugimi je nadgradil Zlato doba Pari?ke ?ole.

Muzeji

Musée d'Orsay

Louvre je leta 2021 sprejel 2,8 milijona obiskovalcev, v primerjavi z 2,7 milijona leta 2020. dr?i mesto prvega med najbolj obiskanimi muzeji. Njegovi zakladi so Mona Lisa (La Joconde), kip Milo?ka Venera in Svoboda, ki vodi ljudstvo. Drugi najbolj obiskan muzej v mestu leta 2021 z 1,5 milijona obiskovalcev je bil Pompidoujev center, znan tudi kot Beaubourg, v katerem je Musée National d'Art Moderne. Tretji najbolj obiskan muzej v Parizu leta 2021 je bil Narodni muzej naravoslovja z 1,4 milijona obiskovalcev. Znan je po artefaktih dinozavrov, zbirkah mineralov in galeriji evolucije. Sledil mu je Musée d'Orsay z umetnostjo 19. stoletja, vklju?no s francoskimi impresionisti, ki je imel milijon obiskovalcev. Pariz gosti enega najve?jih znanstvenih muzejev v Evropi Cité des sciences et de l'industrie (984.000 obiskovalcev leta 2020). Drugi najbolj obiskani pari?ki muzeji v letu 2021 so bili Fondation Louis Vuitton (691.000), Musée du Quai Branly – Jacques Chirac, ki predstavlja avtohtono umetnost in kulture Afrike, Azije, Oceanije in obeh Amerik. (616.000); Musée Carnavalet (Zgodovina Pariza) (606.000) in Petit Palais, muzej umetnosti mesta Pariz (518.000).

Musée de l'Orangerie, blizu Louvra in Orsaya, prav tako razstavlja impresioniste in postimpresioniste, vklju?no z velikimi stenskimi poslikavami Claudea Moneta z vodnimi lilijami. Musée national du Moyen ?ge ali muzej Cluny predstavlja srednjeve?ko umetnost, vklju?no s slavnim ciklom tapiserij Gospa in samorog in s starimi kipi s pro?elja stolnice. Muzej Guimet ali Musée national des arts asiatiques ima eno najve?jih zbirk azijske umetnosti v Evropi. Obstajajo tudi pomembni muzeji, posve?eni posameznim umetnikom, vklju?no z Musée Picasso, Musée Rodin in Musée national Eugène Delacroix.

Musée du Quai Branly

Voja?ko zgodovino Francije, od srednjega veka do druge svetovne vojne, nazorno predstavljajo razstave v Musée de l'Armée v Les Invalides, blizu Napoleonove grobnice. Poleg nacionalnih muzejev, ki jih vodi ministrstvo za kulturo, mesto Pariz upravlja 14 muzejev, vklju?no z muzejem Carnavalet o zgodovini Pariza, Musée d'Art Moderne de la Ville de Paris, Palais de Tokyo, Hi?o Victorja Hugoja, Balzacovo hi?o in pari?ke katakombe.[236] Obstajajo tudi pomembni zasebni muzeji; Muzej sodobne umetnosti fundacije Louis Vuitton, ki ga je zasnoval arhitekt Frank Gehry, je bil odprt oktobra 2014 v Bois de Boulogne.

Gledali??a

Najve?ji pari?ki operni hi?i sta Pala?a Garnier iz 19. stoletja (zgodovinska pari?ka Opéra) in moderna Opéra Bastille; prva se nagiba k bolj klasi?nim baletom in operam, druga pa ponuja me?ani repertoar klasi?nega in modernega. Sredi 19. stoletja so bile ?e tri aktivne in konkuren?ne operne hi?e: Opéra-Comique (ki ?e vedno obstaja), Théatre-Italien in Théatre Lyrique (ki je v sodobnem ?asu spremenila profil in ime v Théatre de la Ville). Pari?ka filharmonija, sodobna simfoni?na koncertna dvorana v Parizu, je bila odprta januarja 2015. Druga glasbena znamenitost je Théatre des Champs-élysées, kjer so bile leta 1913 prve izvedbe Djagiljevega Ballets Russes.

Comédie Fran?aise (Salle Richelieu)

Gledali??e je tradicionalno zavzemalo veliko mesto v pari?ki kulturi in mnogi njegovi danes najbolj priljubljeni igralci so tudi zvezde francoske televizije. Najstarej?e in najbolj znano pari?ko gledali??e je Comédie-Fran?aise, ustanovljeno leta 1680. Vodi ga francoska vlada in uprizarja ve?inoma francoske klasike v Salle Richelieu v Palais-Royal na 2 rue de Richelieu, severno od Louvra. Druga znana gledali??a so Odéon-Théatre de l'Europe, severno od Luksembur?kih vrtov, ki je tudi dr?avna ustanova in gledali?ka znamenitost; Théatre Mogador in Théatre de la Ga?té-Montparnasse.

Glasbena dvorana in kabaret sta znani pari?ki ustanovi. Moulin Rouge je bil odprt leta 1889. Bil je zelo viden zaradi velike rde?e imitacije mlina na veter, krakov vetrnice na strehi. Postal je rojstni kraj plesa, znanega kot francoski kankan. Pomagal je zasloveti pevkama Jeanne Florentine Bourgeois z nadimkom Mistinguett in édith Piaf. SlikarjToulouse-Lautrec je risal litografije za plakate za prizori??e. Leta 1911 je plesna dvorana Olympia Paris izumila veliko stopni??e kot poravnavo za svoje predstave in tekmovala s svojim velikim tekmecem, Folies Bergère. Med njegovimi zvezdami v 1920-ih je bila ameri?ka pevka in plesalka Josephine Baker. Kasneje je Olympia Paris predstavila Dalida, Edith Piaf, Marlene Dietrich, Milesa Davisa, Judy Garland in Grateful Dead ter celo Terezo Kesovijo.

Casino de Paris je predstavil ?tevilne znane francoske pevce, med njimi Mauricea Chevalierja in Tina Rossija. Druge znane pari?ke glasbene dvorane so Le Lido na Elizejskih poljanah, odprt leta 1946; in Crazy Horse Saloon, ki prikazuje striptiz, ples in ?arovnijo, je bil odprt leta 1951. V Parizu danes obstaja pol ducata glasbenih dvoran, ki jih obiskujejo ve?inoma obiskovalci mesta.

Parki in vrtovi

Trate Parc des Buttes-Chaumont na son?en dan

Passerelle de l'Avre, ki pre?ka Seno in vzpostavi povezavo med Bois de Boulogne in Saint-Cloudom v Hauts-de-Seine

Pariz ima danes ve? kot 421 ob?inskih parkov in vrtov, ki pokrivajo ve? kot 3000 hektarjev in v njih raste ve? kot 250.000 dreves. Dva izmed najstarej?ih in najbolj znanih pari?kih vrtov sta Tuilerije (ustvarjen leta 1564 za Tuilerijsko pala?o, ki ga je predelal André le Notre med letoma 1664 in 1672) in Luksembur?ki vrt za Luksembur?ko pala?o, zgrajen za Marijo Medi?ejsko leta 1612, kjer je danes sede? senata. Jardin des plantes je bil prvi botani?ni vrt v Parizu, ki ga je leta 1626 ustanovil zdravnik Ludvika XIII. Guy de La Brosse za gojenje zdravilnih rastlin.

Med letoma 1853 in 1870 sta cesar Napoleon III. in prvi direktor mestnih parkov in vrtov Jean-Charles Adolphe Alphand ustvarila Bois de Boulogne, Bois de Vincennes, Parc Montsouris in Parc des Buttes-Chaumont, ki so na ?tirih to?kah neba po mestu, pa tudi ?tevilne manj?e parke, trge in vrtove v pari?kih ?etrtih. Od leta 1977 je mesto ustvarilo 166 novih parkov, predvsem Parc de la Villette (1987), Parc André Citro?n (1992), Parc de Bercy (1997) in Parc Clichy-Batignolles (2007). Eden najnovej?ih parkov, Promenade des Berges de la Seine (2013), zgrajen na nekdanji avtocesti na levem bregu Sene med Pont de l'Alma in Musée d'Orsay, ima plavajo?e vrtove in ponuja razgled na mestne znamenitosti.

Izobra?evanje

Pariz je dom presti?nih univerz na podro?ju znanosti in tehnologije (école polytechnique, Université Paris Cité, Univerza Pariz-Saclay, Univerza Sorbonne), politologije (Sciences Po), managementa (HEC Paris, ESSEC Business School, ESCP Business School, INSEAD) in tudi razli?ne discipline (Univerza PSL).

?port

Pariz je gostil druge olimpijske igre moderne dobe in po tistem ?e poletne igre leta 1924. Pariz bo gostil tudi olimpijske igre 2024 in tako postal eno redkih mest, ki so olimpijske igre gostila trikrat. Predmestje Saint-Denis je leta 2003 gostilo Svetovno prvenstvo v atletiki. Med letoma 1939 in 1952 je devetkrat potekala avtomobilska dirka za Veliko nagrado Pariza, od tega petkrat v samem mestu.

Paris Saint-Germain FC z mati?nim stadionom Parc des Princes v 16. okro?ju je eden najuspe?nej?ih francoskih nogometnih klubov. Njihov stadion je bil v letih 1938, 1998 in 2016 tudi eno od prizori?? Svetovnega prvenstva v nogometu.

Mednarodne povezave

Pobrateno mesto

Od 9. aprila 1956 je Pariz izklju?no in vzajemno pobraten samo z enim mestom:

• Rim, 1956

?Seule Paris est digne de Rome; seule Rome est digne de Paris?

?Solo Parigi è degna di Roma; Solo Roma è degna di Parigi?

?Le Pariz je vreden Rima; le Rim je vreden Pariza?.

Partnerska mesta

Pariz ima sporazume o prijateljstvu in sodelovanju z naslednjimi mesti:

• Al?ir, 2003
• Aman, 1987
• Amsterdam, 2013
• Atene, 2000
• Bejrut, 1992
• Berlin, 1987
• Brazzaville, 2015
• Buenos Aires, 1999
• Carigrad, 2009
• Casablanca, 2004
• Chicago, 1996
• Ciudad de Mexico, 1999
• Dakar, 2011
• Doha, 2010
• D?akarta, 1995
• Erevan, 1998
• Jeriho, 2009
• Kairo, 1985
• Kin?asa, 2014
• Kjoto, 1958
• K?benhavn, 2005
• Lizbona, 1998
• London, 2001
• Madrid, 2000
• Montevideo, 2013
• Montreal, 2006
• Moskva, 1992
• Peking, 1997
• Phnom Penh, 2007
• Porto Alegre, 2001
• Praga, 1997
• Québec, 1996
• Rabat, 2004
• Ramala, 2011
• Rijad, 1997
• Rio de Janeiro, 2009
• San Francisco, 1996
• Sana, 1987
• Sankt Peterburg, 1997
• Santiago de Chile, 1997
• S?o Paulo, 2004
• Seul, 1991
• Sofija, 1998
• Sydney, 1998
• Tbilisi, 1997
• Tel Aviv, 2010
• Tokio, 1982
• Tunis, 2004
• Var?ava, 1999
• Washington, D.C., 2000
• ?eneva, 2002

No?na panorama Pariza

Glej tudi

• zgodovina Pariza
• seznam mest v Franciji
• Pari?ki glasbeni konservatorij
• Pokopali??e Montmartre

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto