攀龙附凤是什么生肖

Erevan ?????
mesto
Od zgoraj levo: Erevan z Araratom;? kompleks Karen Demir?jan ? spomenik genocidu Cicernakaberd ? stolnica sv. Gregorja Razsvetitelja ? ulica Tamanjan in Erevanska opera ? Cafesjian Museum of Art pri Cascade ? Republi?ki trg pono?i
Zastava Pe?at
Vzdevek:  "Ro?nato mesto" (?????????? ????? vardaguyn k'aghak'
Erevan Lega Erevana v Armeniji
Koordinati: 40°10′53″N 44°30′52″E
dr?ava	Armenija
ustanovitev trdnjave Erebuni, Argi?ti I.	782 pr. n. ?t.
status mesta, Aleksander II. Ruski	1. oktober 1879
glavno mesto Armenije	19. julij 1918 de facto
Administrativno okro?je	12
Upravljanje
? Vrsta	?upan - svet
? Telo	mestni svet
Povr?ina
? mesto	223 km2
Nadm. vi?ina	990 m
Najvi?ja	1.390 m
Najni?ja	865 m
Prebivalstvo  (2017)
? mesto	1.075.800
? Gostota	4.824 preb./km2
? Metropolitansko obm. (2001 estimate)	1.510.000
?asovni pas	UTC+4 (AMT)
Omre?na skupina	+374 10
HDI (2017)	0,798 visok
Spletna stran	www.yerevan.am

百度 该名驾驶员是为了保障车内卫生，所以才张贴了这样一张标语，开始驾驶员认为这样的标语没有问题，经过沟通，目前已经意识到了错误并表示之后不会再犯。

Erevan (armensko ????? ali ??????, azerbajd?ansko ?r?van, rusko Ереван, latinizirano: Jerevan; slovenska izgovorjava [êrevan]) je prestolnica Republike Armenije in s pribli?no 1,2 milijona prebivalcev tudi najve?je mesto te dr?ave. Mesto se je v?asih imenovalo Erivan in Erebuni.

Sredi??e mesta je nastalo v kotlini, ki jo s treh strani razmejujejo hribi, le na jugozahodu se polagoma spu??a proti dolini Aras. Skozi mesto te?e reka Hrazdan, ki je vrezala sotesko in zato ni opazna. Sredi??e mesta je na njenem levem bregu. Nadmorska vi?ina spodnjih delov mesta je 900 m in se dvigne vse do 1200 m.

Simboli

Glavni simbol Erevana je gora Ararat, ki je viden s katerega koli obmo?ja v prestolnici. Grb mesta predstavlja okronani lev na podstavku z napisom v zgornjem delu. Emblem je pravokoten ??it z modro obrobo.

27. septembra 2004 je Erevan sprejel himno Erebuni-Erevan, ki jo je napisal Paruyr Sevak in sestavil Edgar Hovhanisyan. Izbrana je bil na nate?aju za novo himno in novo zastavo, ki bi najbolje predstavljala mesto. Izbrana zastava ima belo ozadje z mestnim grbom na sredini, obdan z dvanajstimi majhnimi rde?imi trikotniki, ki simbolizirajo dvanajst zgodovinskih prestolnic Armenije. Zastava vklju?uje tri barve armenske dr?avne zastave. Lev je prikazan na oran?nem ozadju z modrim robom.

Panoramski posnetek mesta z Araratom v ozadju

Zgodovina

Prazgodovina

Temelji zgodovinske lokacije ?engavit (naseljena 3200 pr. n. ?t. do okoli 2500 pr. n. ?t.)

Ozemlje Erevana je bilo naseljeno ?e od pribli?no 2. polovice 4. tiso?letja pred na?im ?tetjem. Ju?ni del mesta, ki je trenutno znan kot ?engavit, je bil naseljen ?e od vsaj 3200 pr. n. ?t., v obdobju kulture Kura-Araxes v zgodnji bronasti dobi. Prva izkopavanja na zgodovinskem najdi??u ?engavit so bila izvedena med letoma 1936 in 1938 pod vodstvom arheologa Jevgenija Bayburdjana. Po dveh desetletjih je arheolog Sandro Sardarian nadaljeval z izkopavanji od leta 1958 do leta 1983. 3. faza izkopavanj se je za?ela leta 2000 pod vodstvom arheologa Hakoba Simonyana. Leta 2009 se je Simonyanu pridru?il profesor Mitchell S. Rothman z univerze Widener v Pensilvaniji. Skupaj so v letih 2009, 2010 in 2012 izvedli tri serije izkopavanj. Med postopkom je bil dose?en celoten stratigrafski stolpec do stene, kjer je bilo 8 ali 9 razli?nih stratigrafskih ravni. Te ravni zajemajo ?as med 3200 pr. n. ?t. in 2500 pr. n. ?t. Najdeni so bili tudi dokazi o poznej?i uporabi lokacije, po mo?nosti do leta 2200 pred na?im ?tetjem. Proces izkopavanj je razkril vrsto velikih okroglih stavb s kvadratnimi sosednjimi prostori in manj?imi okroglimi zgradbami. V letih 2010 in 2012 je bila odkrita vrsta obrednih instalacij.

Kasnej?a zgodovina

Leta 782 pr. n. ?t je urartski kralj Argi?ti I. na jugovzhodnem delu dana?njega mesta dal postaviti trdnjavo Erebuni za 6600 vojakov, katere ostanke je mo? videti ?e danes. Ob utrdbi je nastala pomembna naselbina, vendar je stoletje kasneje njen pomen za?el upadati, ko je kralj Rusa II. postavil novo domnevno te?je osvojljivo utrdbo Tei?ebai Uru ('Mesto boga Tei?eba'), na dana?njem Rde?em hribu (Karmir Blur) v zahodnem delu dana?njega mesta. Zaradi bli?ine rodovitne doline Arasa je obmo?je mesta ostalo nepretregoma poseljeno vse do danes, kljub potresu, ki ga je leta 1679, takrat ?e pod perzijsko zasedbo, skoraj popolnoma poru?il. Leta 1684 je perzijski ?ah Sulejman II. dovolil, da Ludvik XIV. po?lje v mesto jezuite, ki so katolikosa neuspe?no posku?ali prepri?ati, naj se armenska apostolska cerkev zdru?i z rimokatoli?ko. V 18. stoletju mesto znova pridobi strate?ki pomen zaradi lege, kjer so se kri?ali ruski, perzijski in tur?ki interesi. Pavel Cicjanov, guverner ruskega severnega Kavkaza, ga prvi? posku?a zavzeti leta 1804, vendar je bil kljub dvomese?nemu obleganju neuspe?en. Ravno tako je bila neuspe?na vojska pod poveljstvom mar?ala Ivana Vasiljevi?a leta 1808, zato pa to leta 1827 uspe generalu Ivanu Paskevi?u. Mesto, ki ga je car Nikolaj I. ob obisku leta 1837 zaradi ?tevilnih iz blatnih zidakov zidanih hi? poimenoval kot 'glineni vr?', je naslednjih 9 desetletij bilo predvsem voja?ka postojanka v senci Aleksandropola (dana?nji Gjumri), ki so ga Rusi dolo?ili za regionalno sredi??e. Pomen mesta se je spremenil 28. maja 1918, ko je postalo glavno mesto najprej prve armenske republike, zatem pa Armenske SSR. Mesto se je v ?asu Sovjetske zveze skokovito raz?irilo na okoli?ke gri?e, prebivalstvo (50.000 na za?etku 20. stoletja) pa se je kar potrideseterilo. To so spodbujale tudi republi?ke oblasti, kajti vsa sovjetska mesta z ve? kot milijonom prebivalcev so imela poseben vsedr?avni pomen in bila tako upravi?ena do zveznega financiranja podzemne ?eleznice, krematorija, ipd.

Ostanki trdnjave Erebuni

Geografija

Erevan le?i na povpre?ni nadmorski vi?ini 990 m, najmanj 865 m in najve? 1390 m na jugozahodu in severovzhodu. Je na robu reke Hrazdan, severovzhodno od Araratske planote. Zgornji del mesta je obkro?en z gorami na treh straneh, medtem ko se na jugu spu??a do bregov reke Hrazdan, ki te?e skozi slikovit kanjon in deli Erevan na dva dela.

Zgodovinsko gledano je mesto postavljeno v osr?je Armenskega vi?avja v kantonu Kotajk (armensko: ?????? ????? Kotayk gavar, ne ga zamenjati s sedanjo provinco Kotajk) v provinci Ajrarat.

Ker je glavno mesto Armenije, Erevan ni del nobene marz ('provinca'). Namesto tega meji na naslednje province: Kotajk s severa in vzhoda, Ararat z juga in jugozahoda, Armavir z zahoda in Aragacotn s severozahoda.

Dr?avni rezervat Erebuni, ustanovljen leta 1981, je pribli?no 8 km jugovzhodno od mestnega sredi??a v okro?ju mesta Erebuni. Na vi?ini med 1300 in 1450 metri nadmorske vi?ine rezervat zavzema povr?ino 120 hektarjev, v glavnem je sestavljen iz polpu??avske gorske stepe. Rezervat je bil ustanovljen za za??ito divjih vrst trav, vklju?no z Triticum araraticum. ?tevilne zavarovane vrste so vklju?ene na Rde?i seznam Armenije. Ima tudi ?tevilne druge za??itene in endemske vrste rastlin, vklju?no Iris elegantissima.

V rezervatu so tudi ?tevilne vrste dvo?ivk, med njimi ?aba Pelobates Syriacus, debeloglavka in evropska zelena krasta?a. V rezervatu najdemo tudi ?tevilne vrste glodavcev.

Podnebje

Erevan odlikuje stepsko podnebje pod vplivom celine (klimatska razvrstitev K?ppen: BSk ali hladno polsu?no podnebje) z dolgimi, vro?imi, suhimi poletji in kratkimi, a hladnimi in sne?nimi zimami. To gre pripisati temu, da je Erevan na planoti, obkro?en z gorami in oddaljen od morja in njegovih u?inkov. Poletja so po navadi zelo vro?a, ko temperatura avgusta dose?e do 40 ° C, zime pa obi?ajno prina?ajo sne?ne padavine in temperature zmrzovanja, januarja je pogosto –15 ° C in ni?je. Koli?ina padavin je majhna in zna?a letno pribli?no 318 milimetrov. Erevan do?ivi povpre?no 2700 son?nih ur na leto.

Glavno mesto

Dr?avni zbor Armenije na aveniji Baghramyan

Erevan je bil prestolnica Armenije od osamosvojitve Prve republike leta 1918. Le?i na Araratski planoti, zgodovinskih de?elah Armenije in je bil takrat najbolj?a logi?na izbira za prestolnico mlade republike.

Ko je Armenija postala republika Sovjetske zveze, je Erevan ostal prestolnica in je dobil vse politi?ne in diplomatske institucije v republiki. Leta 1991 z neodvisnostjo Armenije je Erevan nadaljeval s svojim statusom politi?nega in kulturnega sredi??a dr?ave, kjer so bile vse nacionalne institucije: vlada, dr?avni zbor, predsedni?ka pala?a, centralna banka, ustavno sodi??e, vsa ministrstva, pravosodni organi in druge vladne organizacije.

Ob?ina

Erevanska mestna hi?a

Erevan je status mesta dobil 1. oktobra 1879 z odlokom ruskega carja Aleksandra II.. Prvi ustanovljeni mestni svet je vodil Hovhannes Ghorghanyan, ki je postal prvi ?upan Erevana.

Ustava Republike Armenije, sprejeta 5. julija 1995, je Erevanu podelila status marz (????, provinca) . Zato je Erevan z nekaj specifikacijami deloval podobno kot armenske province. Upravni organ Erevana so tako zastopali:

• ?upan, ki ga na priporo?ilo predsednika vlade imenuje predsednik (ki ga lahko kadar koli odstrani), skupaj s skupino ?tirih pod?upanov, ki vodijo enajst ministrstev (od tega finan?no, prometno, urbani razvoj itd.),
• mestni svet Erevana, ki zdru?uje vodje ob?inskih skupnosti v pristojnosti ?upana,
• dvanajst 'komunalnih okro?ij', od katerih ima vsako svojega vodjo in svoje izvoljene svete. Erevan ima glavno mestno hi?o in dvanajst pod?upanov okro?ij

V spremenjeni ustavi z dne 27. novembra 2005 je bilo mesto Erevan spremenjeno v 'skupnost' (???????, hamaynk); ker ustava dolo?a, da mora to skupnost voditi ?upan, izvoljen neposredno ali posredno in da mora mesto urejati poseben zakon . Prve volitve mestnega sveta Erevana so bile izvedene leta 2009 in zmagala jih je vladajo?a Republikanska stranka Armenije.

Poleg dr?avne policije in cestne policije ima Erevan svojo ob?insko policijo. Vsi trije organi sodelujejo pri ohranjanju zakona v mestu.

Administrativna okro?ja

12 okro?ij Erevana

Erevan je razdeljen na dvanajst "upravnih okro?ij" (???????? ?????, var?akan ?r?an), vsako z izvoljenim voditeljem. Skupna povr?ina 12 okro?ij Erevana je 223 kvadratnih kilometrov.

Okro?je	Armensko	?t. prebivalcev (2011 census)	?t. prebivalcev (2016 estimate)	Pove?ina (km2)
Ajapnjak	????????	108.282	109.100	25.82
Arabkir	???????	117.704	115.800	13.29
Avan	????	53.231	53.100	7.26
Davta?en	????????	42.380	42.500	6.47
Erebuni	????????	123.092	126.500	47.49
Kanaker-Zejtun	???????-???????	73.886	74.100	7.73
Kentron	???????	125.453	125.700	13.35
Malatia-Sebastia	???????-????????	132.900	135.900	25.16
Nork-Mara?	????-?????	12.049	11.800	4.76
Nor Nork	??? ????	126.065	130.300	14.11
Nubara?en	??????????	9561	9800	17.24
?engavit	????????	135.535	139.100	40.6

Demografija

Prvotno majhno mesto je Erevan postal glavno mesto Armenije in veliko mesto z ve? kot milijonom prebivalcev. Do padca Sovjetske zveze je bila ve?ina prebivalcev Erevana Armencev z manj?inami Rusov, Kurdov, Azerbajd?ancev in Irancev. Vendar pa se je z izbruhom vojne v Gorskem Karabahu med letoma 1988 in 1994 azerbajd?anska manj?ina v dr?avi zmanj?ala, kar je del izmenjave prebivalstva med Armenijo in Azerbajd?anom. Velik del ruske manj?ine je pobegnil iz dr?ave med gospodarsko krizo v 1990-ih. Danes je prebivalstvo Erevana prete?no armensko.

Po razpadu Sovjetske zveze je zaradi gospodarskih kriz na tiso?e ljudi zapustilo Armenijo, ve?inoma v Rusijo, Severno Ameriko in Evropo. Prebivalstvo Erevana se je zmanj?alo iz 1.250.000 leta 1989 na 1.103.488 v letu 2001 in na 1.091.235 v letu 2003. Vendar se od takrat ?tevilo prebivalcev Erevana pove?uje. Leta 2007 je imelo glavno mesto 1.107.800 prebivalcev.

Erevanci na splo?no uporabljajo erevansko nare?je, vzhodno armensko nare?je, ki se je najverjetneje izoblikovalo v 13. stoletju. Trenutno se govori v Erevanu in okoli njega, vklju?no z mesti Vaghar?apat in A?tarak. Klasi?ne armenske (grabar) besede sestavljajo pomemben del slovarja nare?ja. Skozi zgodovino je nanj vplivalo ve? jezikov, zlasti ruski in perzijski jezik, izposojene besede pa so v njem danes pomembno prisotne. Trenutno je najbolj raz?irjeno armensko nare?je.

Etni?ne skupine

Stolnica sv. Nikolaja, uni?ena leta 1931

Erevan so najprej naselili Armenci in ostali homogeni do 15. stoletja. Prebivalstvo Erevanske trdnjave, ustanovljene v 1580-ih, je bilo sestavljeno predvsem iz muslimanskih vojakov, po ocenah dva do tri tiso?. Mesto je bilo v glavnem poseljeno z Armenci. Francoski popotnik Jean-Baptiste Tavernier, ki je med 1631 in 1668 obiskal Erevan do ?estkrat navaja, da je mesto izklju?no poseljeno z Armenci. Demografska slika regije se je spremenila zaradi vrste vojn med Osmanskim cesarstvom, Iranom in Rusijo. Do za?etka 19. stoletja je imel Erevan muslimansko ve?ino.

Do sovjetizacije Armenije je bil Erevan ve?kulturno mesto, ve?inoma z armenskim in 'kavka?kim tatarskim' (sodobnim azerbajd?anskim) prebivalstvom. Po armenskem genocidu je veliko beguncev iz tistega, kar Armenci imenujejo Zahodna Armenija (danes Tur?ija, takrat Osmansko cesarstvo), pobegnilo v Vzhodno Armenijo. Leta 1919 je v Erevan prispelo pribli?no 75.000 armenskih beguncev iz Osmanskega cesarstva, ve?inoma iz regije Vaspurakan (mesto Van in okolica). Pomemben del teh beguncev je umrl zaradi tifusa in drugih bolezni.

Od leta 1921 do 1936 je pribli?no 42.000 etni?nih Armencev iz Iraka, Tur?ije, Irana, Gr?ije, Sirije, Francije, Bolgarije, itd. od?lo v Sovjetsko Armenijo, ve?ina pa se je naselila v Erevanu. Drugi val repatriacije se je zgodil med letoma 1946 in 1948, ko se je pribli?no 100.000 etni?nih Armencev iz Irana, Sirije, Libanona, Gr?ije, Bolgarije, Romunije, Cipra, Palestine, Iraka, Egipta, Francije, ZDA, itd. preselilo v sovjetsko Armenijo, spet ve?ino od katerih so se naselili v Erevanu. Tako je etni?na sestava Erevana v prvih treh desetletjih v Sovjetski zvezi postala bolj monoetni?na. V poznih 1980-ih in v za?etku 1990-ih je preostalih 2000 Azerbajd?ancev zapustilo mesto zaradi spopadov v Gorskem Karabahu.

Religija

Armenska apostolska cerkev

Cerkev sv. Janeza Krstnika, posve?ena leta 1710

Stolnica sv. Sarkisa, posve?ena leta 1842, je glavna stolnica.

Armensko apostolsko kr??anstvo je prevladujo?a religija v Armeniji. Cerkev sv. Pavla in Petra iz 5. stoletja, ki so ju Sovjeti podrli novembra 1930, je bila med najzgodnej?imi cerkvami, ki so jih kdaj zgradili v Erebuni-Erevanu. ?tevilne starodavne armenske in srednjeve?ke cerkve mesta so sovjeti uni?ili v 1930-ih v ?asu velike ?istke.

Regulativni organ armenske cerkve v Erevanu je Arapatska pape?ka ?kofija, kjer je sede? ?kofije Surp Sarkis. Je najve?ja ?kofija armenske cerkve in ena najstarej?ih ?kofij na svetu, ki zajema mesto Erevan in armensko provinco Ararat.

V Erevanu je trenutno najve?ja armenska cerkev na svetu, erevanska stolnica ali stolnica sv. Gregorja Razsvetitelja. Posve?ena je bilo leta 2001, med 1700. obletnico ustanovitve armenske cerkve in sprejetja kr??anstva kot narodne vere v Armeniji.

Od leta 2017 ima Erevan 17 aktivnih armenskih cerkva in ?tiri kapele.

Ruska pravoslavna cerkev

Ruska cerkev sv. Kri?a

Po zajetju Erevana v ?asu rusko-perzijske vojne 1826–28 so bile v mestu zgrajene ?tevilne ruske pravoslavne cerkve po ukazu ruskega poveljnika generala Ivana Paskevi?a. Stolnica sv. Nikolaja, odprta v drugi polovici 19. stoletja, je bila najve?ja ruska cerkev v mestu. Cerkev pripro?nje Matere Bo?je je bila odprta leta 1916 v Kanaker-Zejtunu.

Vendar so ve?ino cerkva sovjeti v 1930-ih bodisi zaprli bodisi poru?ili. Stolnica sv. Nikolaja je bila leta 1931 v celoti uni?ena, cerkev Marijinega vnebovzetja pa je bila zaprta in preurejena najprej v skladi??e in kasneje v klub za voja?ko osebje. Verske slu?be so se v cerkvi nadaljevale leta 1991, leta 2004 pa sta bila stavbi dodana kupola in zvonik. Leta 2010 je potekala revolucionarna slovesnost nove ruske pravoslavne cerkve sv. Kri?a s prisotnostjo moskovskega patriarha Kirila I. Cerkev je bila na koncu posve?ena 7. oktobra 2017, v njej pa so bili prisotni katoli?an Karekin II., ruski ?kofje in cerkveni dobrotnik Ara Abramyan.

Druge

Po Ivanu Chopinu je bilo v Erevanu sredi 19. stoletja osem mo?ej. Modra mo?eja iz 18. stoletja v Erevanu je bila obnovljena in ponovno odprta v 1990-ih z iranskimi sredstvi in je trenutno edina aktivna mo?eja v Armeniji, ki ve?inoma slu?i iranskim obiskovalcem.

V Erevanu ?ivijo majhne jezidske, molokanske, neopaganske, bahajske in judovske skupnosti, judovsko skupnost pa zastopa judovski svet Armenije. V mestu najdemo tudi razli?ne netrinitarne skupnosti, ki jih Armenska apostolska cerkev ?teje za nevarne sekte, med njimi Jehove pri?e, Mormoni, adventisti sedmega dne in Beseda ?ivljenja.

Gospodarstvo

Industrija

Yerevan Ararat Brandy Factory (left)

Od leta 2013 je dele? Erevana v celotnem industrijskem proizvodu Armenije 41 %. Industrija Erevana je precej raznolika, vklju?no s kemikalijami, primarnimi kovinami in jeklenimi izdelki, stroji, gumijastimi izdelki, plastiko, preprogami, tekstilom, obla?ili in obutvijo, nakitom, lesnimi izdelki in pohi?tvom, gradbenim materialom in predelavo kamna, alkoholnimi pija?ami, mineralno vodo, mle?nimi izdelki in predelano hrano. ?eprav je gospodarska kriza v 90. letih opusto?ila industrijo dr?ave, je ve? tovarn ?e vedno v uporabi, zlasti v petrokemi?nem in aluminijskem sektorju.

Yerevan Brandy Company

Armenske pija?e, zlasti armenski konjak in pivo, so znane po celem svetu. V Erevanu so torej ?tevilna vodilna podjetja v Armeniji in Kavkazu za proizvodnjo alkoholnih pija?, kot so Yerevan Ararat Brandy-Wine-Vodka Factory (armensko: ?????? ?????? ???????-?????-???? ????????), Yerevani Konyaki Gortsaran, Erevanska tovarna ?ampanjcev (Yerevani Shampayn Ginineri Gortsaran), pivovarna "Eerevan pivo" (pivo Kilikija), Armco tovarna ?ganja, Tovarna ?ganja Proshyan in Tovarna vin Astafian. Dva proizvajalca tobaka v Erevanu sta podjetji "Cigaronne" in "Grand Tabak

Yerevan Champagne Wines Factory

Industrija preprog v Armeniji ima globoko zakoreninjeno zgodovino s starodavnimi tradicijami, zato je proizvodnja preprog v Erevanu precej razvita s tremi velikimi tovarnami, ki proizvajajo tudi ro?no izdelane preproge. Tovarna preprog Megerian je vodilna v tem sektorju.

Drugi ve?ji obrati v mestu so tovarna kemi?nih in gumarskih izdelkov "Nairit", mlin za aluminijasto folijo Rusal Armenal, armensko-kanadski proizvajalec sla??ic "Grand Candy", tovarna ?okolade "Arcolad", tovarna mle?nih izdelkov "Marianna", "Talgrig Group" za izdelke iz p?enice in moke, tovarno sladoleda "Shant", "Crown Chemicals" za barve, rudarsko podjetje za travertin "ATMC", tovarna ur Erevan "AWI ure", Erevanski nakit in obrat za proizvodnjo mineralne vode "Arzni", " Sil " in" Dilijan Frolova ".

Prehrambeni izdelki vklju?ujejo predelano meso, vse vrste konzerv, p?enico in moko, sladkarije in ?okolado, suho sadje, brezalkoholne pija?e in pija?e. Gradbeni materiali vklju?ujejo predvsem travertin, drobljen kamen, asfalt in asfaltni beton.

Finance in banke

Centralna banka Armenije

Erevan je privla?na lokacija za izkori??anje zunanjih virov za zahodnoevropske, ruske in ameri?ke multinacionalke, zato imajo tu sede? ?tevilna mednarodna podjetja. Gre za finan?no sredi??e Armenije, v katerem ?ivi centralna banka Armenije, armenska borza (NASDAQ OMX Armenia), pa tudi ve?ina najve?jih komercialnih bank v dr?avi. Od leta 2013 mesto prevladuje v 85 % celotnih letnih storitev v Armeniji in ve? kot 84 % letne celotne trgovine na drobno.

V Erevanu poslujejo ?tevilne podru?nice ruskih podjetij in bank, med njimi Gazprom, Ingo Armenija, Rosgosstrakh in VTB Bank. ACBA-Credit Agricole je h?erinsko podjetje francoske dru?be Crédit Agricole, HSBC Bank Armenia pa posluje tudi v Erevanu.

Gradbeni?tvo

Szavbe 19. stoletja v centru Erevana, moderno predelane

V prvem desetletju 21. stoletja se je gradbeni sektor mo?no pove?al. Od leta 2000 je bil Erevan pri?a velikemu gradbenemu razcvetu, ki ga financirajo ve?inoma armenski milijonarji iz Rusije in ZDA, z obse?nim in kontroverznim postopkom prenove, v katerem so poru?ili ?tevilne stavbe iz 18. in 19. stoletja in jih nadomestili z novimi. To rast je prispevala znatnemu zvi?anju cen nepremi?nin.

Zgodovinska obmo?ja so bila poru?ena in nadome??ena s sodobnimi zgradbami

V Erevanu je bilo izvedenih veliko ve?jih gradbenih projektov, na primer Severna avenija in sanacija Starega Erevana na ulici Aram. Severna avenija je dokon?ana in odprta leta 2007, projekt Old Erevan pa je ?e v razvoju. V zadnjih nekaj letih je bilo sredi??e mesta pri?a tudi velikim obnovam cest, pa tudi obnova trga Republike, ki jo je financiral ameri?ko-armenski milijarder Kirk Kerkorian. Na drugi strani je letali??e prevzel argentinski armenski poslovne? Eduardo Eurnekian, projekt razvoja Kaskade pa je financiral ameri?ki armenski milijonar Gerard L. Cafesjian.

Vendar se je sektor mo?no zmanj?al do konca 1. desetletja 21. stoletja, kar je posledica svetovne krize z nepremi?ninami v obdobju 2007–2009. Leta 2013 je Erevan prevladoval nad 58 % celotnega gradbenega sektorja Armenije.

Februarja 2017 je odbor za urbani razvoj vlade razkril svoje na?rte za prihajajo?e ve?je gradbene projekte v mestu. S skupnimi stro?ki v vi?ini 300 milijonov ameri?kih dolarjev se bo v sredi??u mesta dvignil nov poslovni center, ki bo nadomestil sedanje nakupovalno obmo?je Firdowsi. Odbor je tudi napovedal gradnjo etnografskega stanovanjskega naselja Noy v zahodni bli?ini okro?ja Kentron, s pribli?no stro?ki v vi?ini 100 milijonov ameri?kih dolarjev.

Energetika

Kanaker HPP

Lega mesta na obali reke Hrazdan je omogo?ila izgradnjo hidroelektrarne. Kot del kaskade Sevan – Hrazdan so na upravnem obmo?ju Erevana vzpostavljene tri hidroelektrarne: HE Kanaker, HE Erevan-1, in HE Erevan-3. Celotna elektrarna je bila privatizirana leta 2003, trenutno pa je v lasti RusHydro.

V ju?nem delu mesta je tudi Erevanska termoelektrarna, edinstven objekt v regiji zaradi svoje kakovosti in visoke tehnologije. Prvotno odprta leta 1961, leta 2007 je bila zgrajena sodobna elektrarna, opremljena z novo kombinirano cikli?no turbino s plinsko paro, za proizvodnjo elektri?ne energije. Marca 2017 se je za?ela gradnja nove termoelektrarne z za?etno nalo?bo v vi?ini 258 milijonov ameri?kih dolarjev in predvideno zmogljivostjo 250 megavatov. Elektrarna bo za?ela obratovati leta 2019.

Turizem

Grand Hotel Yerevan deluje od leta 1926

Armenia Marriott Hotel Yerevan na Republi?kem trgu, zgrajen 1958 s tradicionalnimi armenskimi loki na fasadi.

Turizem v Armeniji se iz leta v leto razvija, glavno mesto Erevan pa je ena najve?jih turisti?nih to?k. Mesto ima ve?ino luksuznih hotelov, modernih restavracij, barov, lokalov in no?nih klubov. Letali??e Zvartnoc je tudi prenovljeno z vse ve?jim ?tevilom turistov, ki obi??ejo dr?avo. ?tevilni kraji v Erevanu so privla?ni za turiste, kot so plesne fontane Trga republike, dr?avna opera, kompleks Kaskade, ru?evine urartskega mesta Erebuni (Arin Berd), zgodovinsko najdi??e Karmir Blur (Tei?ebaini), itd. Najve?ji hotel v mestu je hotel Ani Plaza. Hotel Armenia Marriott je na Trgu republike v sredi??u Erevana, hotel Radisson Blu pa v bli?ini parka Zmage.

Prenatrpane kavarne v bli?ini opere v Erevanu

Lokacija samega Erevana je navdihujo? dejavnik za tujce, da obi??ejo mesto, da bi u?ivali v pogledu na svetopisemsko goro Ararat, saj mesto le?i v podno?ju gore in tvori obliko rimskega amfiteatra.

Na obmo?jih in regijah, ki obkro?ajo mesto Erevan, je veliko zgodovinskih znamenitosti, cerkva in citadel, kot so tempelj v Garniju, stolnica Zvartnoc, samostani Khor Virap in samostan Geghard, itd.

Ker je Erevan med prvimi 10 najvarnej?ih mest na svetu, ima ob?irno prizori??e no?nega ?ivljenja s ?tevilnimi no?nimi klubi, prizori??a v ?ivo, cone za pe?ce, uli?ne kavarne, jazz kavarne, ?ajnice, igralnice, lokali, karaoke klubi in restavracije. Casino Shangri La in Pharaon Complex sodita med najve?ji sredi??i za prosti ?as in zabavo v mestu.

Na koncertih v Erevanu ob?asno nastopajo ?tevilne svetovno znane glasbene zvezde, ruske glasbene zvezdnice, pa tudi armenski pevci iz diaspore

Erevanski Zoo

Erevanski ?ivalski vrt, ustanovljen leta 1940, Erevanski cirkus, odprt leta 1956 in vodni svet Erevana, odprt leta 2001, sodijo med priljubljene zabavne centre v mestu.

Dalma Garden Mall

Severna avenija, ki povezuje Opero z ulico Abovyanovo, je priljubljeno obmo?je za pe?ce v Erevanu s sodobnimi stanovanjskimi zgradbami, poslovnimi sredi??i, restavracijami, bari in kavarnami. Druga priljubljena znamenitost sta Erevanska kaskada in "kavarni?ki vrt skulptur" na ulici Tanjanjan s svojo cono za pe?ce, v kateri so na plo?nikih ?tevilne kavarne, bari, restavracije in lokali. "Kavarni?ki center za umetnost" redno organizira umetni?ke dogodke skozi vse leto, vklju?no s serijo klasi?ne glasbe, tradicionalnimi priredbami plesa in ?ivih koncertov jazza, popa in rock glasbe.

Od leta 2017 ima Erevan tri trgovske centre: Dalma Garden Mall se je odprl oktobra 2012, sledil je Yerevan Mall februarja 2014, Rossia Mall pa marca 2016.

Mednarodna ?tudija, ki jo je izvedel Mercer in je bila objavljena leta 2019, je Erevanu pokazala, da ponuja vi?jo kakovost bivanja kot druge prestolnice Zakavkazja.

Znamenitosti

Podobo mestnega sredi??a je v letih 1924 - 26 zasnoval arhitekt Aleksander Tamanjan in precej?nji del njegovih na?rtov so tudi uresni?ili. Zamislil si je velik osrednji trg (nekdanji Leninov trg, danes Trg republike), obdan z veli?astnimi zgradbami iz tufa, s trga bi vodile ?iroke avenije, sredi??e mesta pa bi bilo obdano z zelenimi povr?inami.

Med glavne znamenitosti sodijo Zgodovinski muzej na Trgu republike, Prirodoslovni muzej Armenije, ostanki trdnjave Erebuni, muzej Matenadaran s ?tevilnimi rokopisi, Armenska narodna galerija, Cafesijanov muzej umetnosti, spominski park armenskega genocida na gri?u Cicernakaberd, pokopali??e junakov. V sovjetskih ?asih so na pobo?ju vzpetine severno od sredi??a za?eli graditi ?e Kaskado, ki ?e danes ni povsem dokon?ana, z njenega vrha pa se ponuja lep razgled na mesto (ob ugodnih razmerah tudi na goro Ararat). Nedale? od tam, ravno tako na hribu severno od mestnega sredi??a, je tudi spomenik, kjer je prvotno stal Stalin (in 'gledal' Lenina na dana?njem Trgu republike), po destalinizaciji pa so na njegovem mestu postavili kip Matere Armenije (simboli?no je nekoliko vi?ji od Stalina). V podstavku tega kipa je manj?i vojni muzej.

10 km zahodno iz mesta se nahaja mednarodno letali??e Zvartnoc, mesto ima tudi ?elezni?ko povezavo s severom dr?ave in Gruzijo (povezava z jugom pa je zaradi trase ?ez azerbajd?anski Nahi?evan trenutno prekinjena), medtem ko je z avtobusi dobro povezano prakti?no z vsemi deli Armenije. Mestni promet sestavljajo proga podzemne ?eleznice, ki sredi??e mesta povezuje s severnimi in ju?nimi predmestji, avtobusne in trolejbusne proge, medtem ko tramvajske proge ukinjajo. Ker so precej hitrej?i, se najve? potnikov prepelje z zasebnimi kombiji (t. i. mar?rutkami).

Zanimivosti

Po Charlesu Aznavourju, francoskemu ?ansonjerju armenskega porekla, je v Erevanu poimenovan trg, v mestu Gjumri pa stoji njegov spomenik.

Mednarodne povezave

Mesto Erevan je ?lan mnogih mednarodnih organizacij: Mednarodne skup??ine prestolnic dr?av in ve?jih mest (MAG), Zdru?enja prestolnic ?rnega morja (BSCA), Mednarodnega zdru?enja frankofonskih ?upanov (AIMF), [199] Organizacija mest svetovne dedi??ine (OWHC), Mednarodno zdru?enje velikih skupnosti in Mednarodna zveza za razsvetljavo mestnih skupnosti (LUCI).

Pobratena mesta

Carrara, Italija, od 1965 Antananarivo, Madagaskar, od 1981 Cambridge, Massachusetts, ZDA, od 1987  Marseille, Francija, od 1992 Stavropol, Rusija, od 1994 Isfahan, Iran, od 1995  Odesa, Ukrajina, od 1995 Tbilisi, Gruzija, od 1996  Bejrut, Libanon, od 1997 Damask, Sirija, od 1997  Montreal, Kanada, od 1998 Buenos Aires, Argentina, od 2000

Bratislava, Slova?ka, od 2001  S?o Paulo, Brazilija, od 2002 Chi?in?u, Moldavija, od 2005 Rostov na Donu, Rusija  Los Angeles, ZDA, od 2007  Nice, Francija, od 2007  Benetke, Italija, od 2011  Riga, Latvija, od 2013 Aman, Jordanija, od 2014  Novosibirsk, Rusija, od 2014 Volgograd, Rusija, od 2015

Partnerska mesta

Place de France s kipom Jules Bastien-Lepage, Augusta Rodina v sredi??u so simboli, ki prikazujejo partnerstvo med Erevanom in Parizom

Od marca 2017 ima Erevan sporazum o partnerstvu s 25 mesti / upravnimi regijami:

Podgorica, ?rna gora, od 1974  Atene, Gr?ija, od 1993  Lyon, Francija, od 1993 Stavropol, Rusija, od 1994  Kijev, Ukrajina, od 1995  Moskva, Rusija, od 1995  Toskana regija, Italija, od 1996  Sankt Peterburg, Rusija, od 1997  Volgograd, Rusija, od 1998  Minsk, Belorusija, od 2002  Rio de Janeiro, Brazilja, od 2007  Sofija, Bolgarija, od 2008 Delhi, Indija, od 2008

Peking, Kitajska, od 2009  Kaliningrad, Rusija, od 2009  Pariz, Francija, od 2011  ?le-de-France region, Francija, od 2011 Stepanakert, Gorski Karabah, od 2012  Bukare?ta, Romunija, od 2013  Var?ava, Poljska, od 2013 Krasnodar, Rusija, od 2014 A?habat, Turkmenistan, od 2014 Kazvin, Iran, od 2014 Hanti-Mansijsk, Rusija, od 2014  Talin, Estonija, od 2015

Glej tudi

• seznam mest v Armeniji
• Radio Erevan

Zunanje povezave

• Armenica.org - Armenski zgodovina
• Vodi? po mestu na Cilicia.com
• Stran o Erevanu na Armeniainfo.am Arhivirano 2025-08-04 na Wayback Machine.
• Yerevan Municipality
• My Yerevan portal
• Photos of Yerevan Sights