清仓式减持计划频出 PE股东领衔

Kraljevina Nizozemska Koninkrijk der Nederlanden
Zastava Grb
Geslo: ?Je Maintiendrai?  (francosko) ?Ik zal handhaven?  (nizozemsko) ?Vztrajal bom?1
Himna: Wilhelmus
Lega Nizozemske (temno zeleno) v Evropi (sivo) — v Evropski uniji (svetlo zeleno)
Glavno mesto	Amsterdam2 52°21′N, 04°52′E
Uradni jeziki	nizozem??ina3
Demonim(i)	Nizozémec, Nizozémka
Vlada	parlamentarna ustavna monarhija
? monarh	kralj Willem-Alexander
? predsednik vlade	Dick Schoof
Neodvisnost  z osemdesetletno vojno od Filipa II. ?panskega
? razgla?ena:	26. julija 1581
? priznana:	30. januarja 16484
? Kraljestvo ustanovljeno	16. marec 1815
? Listina Kraljevine Nizozemske	15. december 1954
Povr?ina
? skupaj	41.5435 km2
? voda (%)	18,41
Prebivalstvo
? ocena 2024	18.191.500 (69.)
? popis 2011	16.655.799
? gostota	423/km2 (16.)
BDP (ocena 2023)
? skupaj (nominal.)	1,09 bilijona $ (17.)
? skupaj (PKM)	1,30 bilijona $ (28.)
? na preb. (nominal.)	61.769 $ (11.)
? na preb. (PKM)	73.316 $ (11.)
Gini (2021)	26,4 nizek
HDI (2021)	0,941 zelo visok · 10.
Valuta	evro (€)6 (EUR)
?asovni pas	UTC +1 (CET7)
? poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	31
Internetna domena	.nl8
Dobesedni prevod gesla je ?Ohranil bom?. Sede? vlade je Haag. Regionalni uradni jeziki so zahodna frizij??ina v Friziji, papiamento na otoku Bonaire in angle??ina na Sabi in Svetem Evstahiju. Vestfalski mir. Skupaj s ?ezmorskimi ozemlji 41.865 km2. Pred letom 2001 nizozemski gulden. Karibska Nizozemska: vse leto UTC?4 (AST). Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem dr?avam ?lanicam Evropske unije.

百度 患者做完心电图，智能系统直接给出初步分析报告，同时提醒需要注意的数值事项，辅助医生做诊断。

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska [nizozémska]; nizozemsko Nederland [?ne?d?rlɑnt] ()) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope. Nizozemska je v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nem?ijo. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih (skoraj 18 milijonov prebivalcev ?ivi na povr?ini 42.000 km2) in zemljepisno nizko le?e?ih na svetu (18 % povr?ine zavzema voda, precej?en del ozemlja pa je bil ?iztrgan? morju in le?i ni?je od morske gladine) in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah, tulipanih in stopnji dru?bene strpnosti. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. Dr?ava gosti tudi Mednarodno kazensko sodi??e v Haagu, kjer je tudi administrativno sredi??e s sede?em vlade, kralji?ina rezidenca in ve?ina veleposlani?tev, ?eprav je glavno mesto dr?ave Amsterdam. Nizozemsko pogosto napa?no imenujejo Holandija, vendar je to le skupno ime za dve njeni glavni provinci (Severna in Ju?na Holandija). Skupaj z Luksemburgom in Belgijo je del ekonomske unije Beneluks.

Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz 17. februarja 1983, ki temelji na ustavi iz leta 1815. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, Arube in Nizozemskih Antilov; po statutu kraljevine iz 29. decembra 1954 so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, zdru?eni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomo?i. Od 10. oktobra 2010 pa je v veljavi nova ureditev dr?ave, opisana v poglavju Upravna delitev. Na Karibih so ?e njene tri konstitutivne de?ele Aruba, Cura?ao in Sveti Martin, ki skupaj tvorijo Kraljevino Nizozemsko. Nadalje pa k dr?avi spadajo ?e posebni teritoriji: otoki Bonaire, Sveti Evstahij in Saba. Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski dr?avljani starej?i od 18 let.

Od 30. aprila 1980 je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po mo?ki in ?enski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima ?e druge pristojnosti zakonodajne in izvr?ilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu. Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sede? parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 ?lanov, ki jih za ?tiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za ?tiri leta jih izvolijo na splo?nih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. ?e ni izrecno dolo?eno druga?e, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvr?ilne oblasti tudi Dr?avni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodi??e. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga ?e predsednik in najve? 28 ?lanov, ki jih imenuje kraljica.

Zgodovina

Nizozemska kot lev, v 17. stoletju je Nizozemska postala svetovna trgovska velesila

Nizozemska je bila ustanovljena leta 1581 po dolgem boju proti ?panski nadvladi. Od takrat naprej dr?avo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa Viljema I. Oranskega, ki je v letih 1572-1581 vodil zmagoviti boj za versko in politi?no svobodo.

V zlati dobi Nizozemske so pritekala v de?elo neznanska bogastva iz daljnih de?el velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. V 17. stoletju je bila sredi??e ban?ni?tva, industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo.

Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem burgundski vojvode, ki so jih nasledili Habsbur?ani in nazadnje ?panski kralj Filip II.. Protestantski Nizozemci so se uprli katoli?kemu ?panskemu kralju in po 80 let trajajo?i vojni dosegli neodvisnost. V samostojni dr?avi, republiki Nizozemski, so se ?e bolj razcvetele trgovina, kultura, znanost in umetnost, vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in Francijo so dr?avo oslabile in v 18. stoletju je za?ela stagnirati. Po francoski revoluciji je nastala na njenem mestu Batavska republika, ki pa jo je Napoleon ?e naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priklju?il Franciji. Z dunajskim kongresom je leta 1815 na ozemlju dana?njega Beneluksa nastala kraljevina Zdru?ene Nizozemske in po odcepitvi kraljevine Belgije (1831) dana?nja kraljevina Nizozemska.

V prvi svetovni vojni je Nizozemska ostala nevtralna, med drugo svetovno vojno pa je spet do?ivela tujo oblast, tokrat nem?ko. Leta 1957 je bila soustanoviteljica Evropske gospodarske skupnosti in sedaj aktivno sodeluje pri oblikovanju Evropske unije. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja.

Upravna delitev

Kraljevina Nizozemska je sestavljena iz ?tirih 'de?el' (nizozemsko landen), in sicer:

• Nizozemska (12 provinc in 3 posebna obmo?ja)
• Aruba (otok v Zavetrnih Antilih)
• Cura?ao (otok v Zavetrnih Antilih)
• Sveti Martin (Sint Maarten - ju?ni del otoka v Malih Antilih)

Vse ?tiri de?ele sestavljajo Kraljevino Nizozemsko in so med seboj enakopravne. Nizozemska je v Zahodni Evropi, ostale tri de?ele pa v Karibskem morju.

Kraljevina Nizozemska. Slika je v merilu in prikazuje Nizozemsko, Arubo, Cura?ao in Sint Maarten. Nizozemska vkju?uje tudi otoke Bonaire, Sint Eustatius in Saba

Prikaz Nizozemskih pokrajin (nem??ina)

Evropski del Nizozemske je razdeljen na 12 provinc (nizozemsko provincies):

Zastava Provinca Glavno mesto Najve?je mesto Celotna povr?ina (km2) Povr?ina kopna (km2) Prebivalstvo (november 2019) Gostota (preb./km2) Drenthe Assen Emmen 2.680 2.634 493.449 188 Flevoland Lelystad Almere 2.413 1.413 422.202 299 Frizija Friesland Leeuwarden 5.749 3.324 649.988 196 Gelderland Arnhem Nijmegen 5.136 4.967 2.084.478 420 Groningen Groningen 2.960 2.325 585.881 252 Limburg Maastricht 2.210 2.148 1.118.223 521 Severni Brabant Noord-Brabant 's-Hertogenbosch Eindhoven 5.082 4.908 2.562.566 523 Severna Holandija Noord-Holland Haarlem Amsterdam 4.092 2.662 2.877.909 1.082 Overijssel Zwolle Enschede 3.421 3.323 1.162.215 350 Ju?na Holandija Zuid-Holland Den Haag Rotterdam 3.419 2.814 3.705.625 1.317 Utrecht Utrecht 1.449 1.380 1.353.596 981 Zelandija Zeeland Middelburg 2.934 1.783 383.689 216 Skupaj 41.545 33.481 17.399.821 521

Vse province so nadalje razdeljene na ob?ine, ki jih je skupaj 380 (od 1.januarja 2018), kar je posledica zdru?evanja manj?ih ob?in v ve?je.

Tri posebna obmo?ja (nizozemsko openbare lichamen) so ?Otoki BES?. Ti trije otoki so:

• Bonaire (otok v Zavetrnih Antilih)
• Sveti Evstahij (Sint Eustatius) (otok v Malih Antlih)
• Saba (otok v Malih Antilih)

Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, ?eprav spadajo pod evropski del Nizozemske.

Dr?ava in politi?na ureditev

Vodstvo dr?ave

kralj
Viljem-Aleksander

predsednik vlade
Dick Schoof

Po ustavi spada Kraljevina Nizozemska med evropske ustavne monarhije. Spomladi 2013 je kraljica Beatrix svoj prestol predala sinu Willem-Alexandru. Kralj ni samo predstavnik dr?ave, temve? sodeluje tudi pri oblikovanju vlade in s svojim dr?avnim svetom lahko vpliva na zakonodajo. Zakonodaja je seveda ve?inoma v rokah vlade in parlamenta. Ta se imenuje Generalstaaten (Generalni stanovi), ime izvira iz ?asov burgundske Nizozemske, ko se je leta 1464 prvi? sestalo splo?no (generalno) zastopstvo stanov, in leta 1814 ga je takratni parlament prevzel. Parlament ima dve zbornici. Senatorje (skupno 75) za prvo zbornico izvolijo za ?est let de?elni zbori enajstih pokrajin (provinc), 150 poslancev druge zbornice pa izvoli za ?tiri leta ljudstvo na neposrednih volitvah. Druga zbornica lahko spreminja zakonske predloge vlade ali tudi sama daje pobude Za zakone, senatorji v prvi zbornici pa lahko predlagani zakon samo potrdijo ali v celoti zavrnejo.

Na razmejevanje strank in zdru?evanje dr?avljanov so dolgo odlo?ilno vplivala verska in dru?benopoliti?na nasprotja. Posledica delovanja dveh razli?nih verstev je predvsem ve?strankarska ureditev. Tako so katoliki in protestanti ustanavljali vsak svoje stranke, sindikate, podjetni?ka zdru?enja, kme?ke zveze itd. Iz nasprotovanja verskim strankam sta nastali liberalna stranka in delavska stranka, ki sta sicer zastopali razli?ne razredne koristi, vendar sta se skupno zavzemali za lo?itev posvetno-dr?avnega in cerkveno-veroizpovednega podro?ja. V zadnjih desetletjih pa so napetosti med velikimi skupinami vedno bolj izginjale. Kr??anski stranki sta se zdru?ili v Kr??ansko-demokrati?ni apel (CDA), s ?imer je oslabelo dosedanje nasprotje med protestantskim in rimskokatoli?kim dele?em v delitvi strank. Socialnodemokratska delavska stranka (PvdA) se zmeraj bolj odpira ?e drugim socialnim skupinam volivcev. Tudi sindikati in delavske organizacije so se za?eli povezovati. Nova dru?bena gibanja in dr?avljanske pobude pa so poskrbeli za novo pisanost nizozemskega politi?nega ?ivljenja.

Gospodarstvo

Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska razvila iz ve?inoma kmetijske v mo?no industrijsko dr?avo. Ugodne izhodi??ne mo?nosti: nizki stro?ki, nizke cene nepremi?nin in razvita infrastruktura so spodbudile vlaganja in v petdesetih letih povzro?ile pospe?en gospodarski razvoj. Gospodarska ureditev temelji na na?elih svobodnega tr?nega gospodarstva, vendar pa dr?ava tudi ob?utno posega v gospodarstvo, na primer z dr?avno pomo?jo za izbolj?evanje gospodarske strukture na manj razvitih obmo?jih. Energetski krizi leta 1973 in 1979 sta tudi na Nizozemskem povzro?ili precej?en gospodarski upad, po katerem si de?ela ?e dolgo ni opomogla. Nizozemska nima svojih surovin (razen zemeljskega plina) in je odvisna od neoviranega trgovanja s tujino. Najpomembnej?e trgovske partnerice so ?lanice Evropske unije.

Nizozemska je leta 1999 uvedla Evro in je tako ena izmed 20 dr?av, ki spadajo v evroobmo?je

Zna?ilni mlini na veter

Nizozemska ima na voljo le malo kmetijskih povr?in, kljub temu pa ima kmetijstvo ?e dolgo zelo velik gospodarski pomen. Poglavitni pridelki so ?ito, krompir, pesa in vrtnine. Nizozemci so posebno uspe?ni pri pridelavi rezanega cvetja in ?ebulic. Za??itni znak nizozemskega cvetli?arstva je ?e od nekdaj tulipan. V 16. stoletju so ga uvozili iz Azije in kmalu se je pridelovanje tulipanov in njihovih ?ebulic izredno razvilo. Doslej so vzgojili ve? kot 6000 razli?nih sort. Tulipane in druge cvetlice, na primer hijacinte in njihove ?ebulice izva?ajo po vsem svetu. Veliko cvetic pridelajo v steklenjakih. Na Nizozemskem je s steklom prekritih ve? tiso? hektarov obdelovalne zemlje, ?esar ne premore nobena druga de?ela. V steklenjakih pridelujejo poleg cvetlic in njihovih ?ebulic ?e paradi?nike, kumare in jagode. Malo manj znana je uspe?nost Nizozemcev pri gojenju ?ampinjonov, de?ela je po izvozu sve?ih ?ampinjonov prav na vrhu svetovne lestvice. Pribli?no dve tretjini skupne vrednosti kmetijske pridelave dajeta ?ivinoreja in mlekarstvo. Izredno pomemben izdelek je sir, ve?ino ga izvozijo in holandski sir velja po vsem svetu za pojem kakovosti. Za doma?o ?ivilsko industrijo in izvoz je velikega pomena tudi obre?no in globokomorsko ribi?tvo. Vsako leto ulovijo okoli pol milijona ton rib (predvsem sledov, sku?, trsk, listov) in ?koljk.

Nizozemska industrija je bila med vodilnimi v Evropi, vendar je zaradi krize v sedemdesetih letih ta polo?aj izgubila. V skoraj vseh gospodarskih panogah se je zmanj?alo ?tevilo zaposlenih in brezposelnost je v osemdesetih letih mo?no presegala mejo desetih odstotkov. Gospodarstva ni zajel samo upad konjunkture, temve? globoka strukturna kriza, zaradi katere se je za?elo dolgotrajno prestrukturiranje. V krizi so se zna?le ?tevilne desetletja uspe?ne panoge. Polo?aj ladjedelni?tva, na primer, je postal naravnost obupen zaradi vzhodnoazijske konkurence so se nizozemske ladjedelni?ke zmogljivosti morale med letoma 1975 in 1985 zmanj?ati za polovico, ?tevilo zaposlenih pa je upadlo s 36.000 na 12.000. Dr?ava je prisko?ila na pomo? s subvencijami, da bi ne bilo treba popolnoma opustiti gradnje trgovskih in potni?kih ladij. Nekatere panoge, recimo kemi?na industrija, predelava nafte in pridobivanje zemeljskega plina, pa se mo?no razvijajo. Najve? prometa dosegajo ?ivilska in kemi?na industrija, pridobivanje zemeljskega plina, naftna in elektrotehni?na industrija ter izdelava strojev. Za zadovoljevanje energetskih potreb industrije so posebnega pomena doma?e zaloge zemeljskega plina, ki zna?ajo po ocenah okoli 2 bilijona kubi?nih metrov. Po obsegu zalog zemeljskega plina je torej Nizozemska na drugem mestu v Evropi, takoj za Norve?ko. Najve?ja nizozemska le?i??a so blizu Groningena in pod Severnim morjem.

Nizozemska je ?e zdavnaj znala izrabiti prednosti, ki jih prina?a lega ob Severnem morju in spodnjem toku plovnega Rena. Razvila je pristani??e Rotterdam, ki je s podalj?kom Europoort zdaj po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristani??e na svetu in najve?je naftno pre?rpali??e v Evropi Sedaj pretovorijo v rotterdamskem pristani??u ve? kot ?etrt milijarde ton blaga; kak?na tretjina te koli?ine odpade na nafto. Zaradi povezave z evropskimi notranjimi plovnimi potmi je Rotterdam postal najpomembnej?e uvozno in izvozno pristani??e za evropsko ?elezarstvo in jeklarstvo.

Ljudje

Nizozemci v zna?ilnih oran?nih opravah slavijo kraljev rojstni dan.

Nizozemci so narod, ki je nastal v stoletjih z zlivanjem Frizov, Sasov in Spodnjih Frankov. Nizozem??ina se je razvila iz starospodnje nem??ine in je od 17. stoletja samostojen knji?ni jezik. V severni Belgiji imenujejo nizozem??ino flam??ina. Frizi, ki ?ivijo ve?inoma v pokrajinah Frizija in Groningen, so ohranili samostojen jezik, uradno priznano zahodno frizij??ino. Toda ne samo po jeziku, tudi po obi?ajih in ?egah se Frizi precej lo?ijo od prebivalcev drugih nizozemskih pokrajin. Na nizozemskem prevladujeta dve veri: protestantska in katoli?ka. Ostra nasprotja med protestantizmom in katolicizmom segajo dale? nazaj, v ?as osvobodilnih bojev v 16. in 17. stoletju, ko so se protestantske pokrajine bojevale proti katoli?kim ?panskim okupatorjem. Danes je ve?ino sporov med verama ?e pozabljenih.

Po letu 1949 je iz nekdanjih nizozemskih kolonij pri?lo priseljencev. Najve? je bilo Surinamcev iz nekdanje kolonije Surinam na severovzhodu ju?ne Amerike. V sedemdesetih letih so z nenavadnimi akcijami opozarjali na svojo druga?nost Molu?ani, ki so pri?li z azijskega oto?ja Moluki v nekdanji koloniji Nizozemska Indija. Zato si je vlada za?ela prizadevati, da bi se Molu?ani bolj vklju?evali v nizozemsko dru?bo in hkrati imeli bolj?e mo?nosti za ohranitev kulturne samobitnosti.

Demografija

Prebivalstvo

Nizozemska ima 16.491.461 prebivalcev, kar jo z 393 prebivalci na km2, uvr??a med najgosteje poseljene dr?ave na svetu. Pri?akovana ?ivljenjska doba je 78,96 let.

Nizozemska je izrazita dr?ava priseljencev. 80,9 % prebivalcev se ?teje med Nizozemce, 2,5 % med Indonezijce, 2,4 % med Nemce, 2,2 % kot Turke, ter 2 % kot Surinamce in Maro?ane. Belcev je pribli?no 87 %.

Nizozemci (mo?ki) so s povpre?no vi?ino 185 cm, najvi?ji v Evropi.

Vera

Dr?ava se statisti?no uvr??a med vrh tistih dr?av, ki imajo najni?je ?tevilo versko usmerjenih prebivalcev. S 27 % je najmo?nej?a katoli?ka veroizpoved, sledi ji protestantska z 17 %. Hindujcev je v dr?avi 1,3 %, Budistov pa 1 %, kar je posledica priseljevanja.

Zaradi mno?i?nih imigracij v dr?avo, ima islamska veroizpoved skoraj 6 % dele? med verujo?imi. Z nadaljnjimi imigracijami in visoko stopnjo rodnosti, se ta odstotek ?e pove?uje.

Mesta

Rotterdam - drugo najve?je mesto v dr?avi.

Nizozemska je ena najgosteje naseljenih dr?av na svetu. Na vsak kvadratni kilometer pride ve? kot 360 ljudi. Tudi dele? v mestu ?ive?ih prebivalcev je zelo velik. Mestne oblike poselitve so na gosto prepredle zlasti ravne ni?ine, zato je tam skoraj popolnoma izginil pode?elski na?in ?ivljenja. Zaradi velike osredoto?enosti trgovine, industrije in ladjarstva, pa tudi zaradi ugodne povezovalne lege med zelo industrializiranim evropskim zaledjem in morjem so mesta na obmo?ju provinc ju?na Holandska, Severna Holandska in Utrecht tako narasla, da se zdaj med seboj dotikajo. Tako je na okoli 70 kilometrov dolgem in 60 kilometrov ?irokem ozemlju nastal velik splet mest, tako imenovani Randstad. V njem ?ivi okoli 30 odstotkov vsega nizozemskega prebivalstva na samo desetini vse dr?avne povr?ine. Randstad, ime je leta 1930 skoval ustanovitelj nizozemske letalske dru?be KLM AlbertPelsman, je sestavljen iz ve? sredi??, ki imajo razli?ne vloge. V Den Haagu so osredoto?ene dr?avne upravne naloge (tu je sede? vlade), Rotterdam je zna?ilno pristani?ko mesto z veletrgovino, ladjedelni?tvom in sodobno veliko industrijo, Amsterdam (v njem zaseda parlament) pa se je razvil predvsem v denarni?ko in kulturno sredi??e de?ele. Sredi mestnih sredi?? pa se nahaja ozemlje za kmetovanje.

Vzpon nizozemskih mest se je za?el v poznem srednjem veku z razcvetom trgovanja med Flandrijo, Anglijo in nem?kimi trgovskimi mesti. Zaradi razvoja tkalstva, izdelovanja fajanse in ladjedelni?tva so od 15. do 17. stoletja nastajala pomembna trgovska naselja, recimo Leiden, Delft, Gouda in Haarlem. V najpomembnej?a poslovna sredi??a pa so se razvila pristani?ka mesta, predvsem Amsterdam, Edam in Rotterdam.

Amsterdam

Amsterdam

Amsterdam, najve?je mesto in prestolnica Nizozemske, je mednarodno pomembno trgovsko sredi??e. Mesto je zgrajeno na ne?tetih globoko v tla zabitih lesenih stebrih, ki so omogo?ili zidavo zna?ilnih nizozemskih mestnih hi? na mo?virnem zemlji??u. Glavna ulica, Damrak, se kon?uje na nekdanjem amsterdamskem tr?nem prostoru, imenovanem Dam. Ob njem stojita kraljevi dvorec in Nova cerkev (Niuewe Kirk), ki jo hkrati uporabljajo za galerijo. Podalj?ek Damraka je Rokin, s trgovinami in restavracijami obrobljena ulica, ki se kon?a na Kovni?kem trgu (Muntplein). Od tu se odpira pogled na glavno amsterdamsko turisti?no privla?nost, na Rembrandtov trg (Rembrandtsplein). Zahodno od Damraka poteka nakupovalna ulica Kalverstraat. Na Leidenskem trgu (Leidseplein) je ve?ina amsterdamskih kinematografov, Mestno gledali??e (Stadsschouwburg) in velik del ve? kot 1200 amsterdamskih barov in to?ilnic. Pozimi pripravijo tam celo umetno drsali??e. Samo nekaj sto metrov naprej proti jugu je muzejska ?etrt z dr?avnim muzejem Rijksmuseum, v katerem je na ogled Rembrandtova No?na stra?a, in muzejem Van Gogha. Nasproti Dr?avnega muzeja je svetovno znana koncertna dvorana Concertgebouw. Zahodno od muzejske ?etrti poteka Hoofstraat s ?tevilnimi prodajalnami obla?il in ?evljev.

Kot javni prevoz v mestu se uporabljajo tramvaji in avtobusi. Veliko Amsterdam?anov pa se vozi s kolesom. Za staro mestno jedro so zna?ilne ozke in visoke mestne hi?e. Take hi?e so gradili nekdanji var?ni trgovci, da so pla?evali kar najmanj davka, odmerjenega takrat po razse?nosti pro?elja in ?irini vrat. Okraj Jordaan je bil na?rtovan za bivali??e uslu?bencev velikih poslovnih hi? ob kanalih. Prepredajo ga ?tevilne tlakovane uli?ice, v katerih se gnete ne?teto majhnih to?ilnic, trgovin in obrtnih delavnic.

Den Haag

Haag

Zgodovina mesta se je za?ela z letom 1250, ko je Viljem, grof Holandske in nem?ki kralj, razglasil lovski dvorec grofov Holandske za kraljevi sede?. Uradno ime mesta Den Haag je s'Gravenhage in pomeni ?Grofov log?, ki ozna?uje gozdi?ek, ki je obdajal lovski dvorec. Zdaj je Den Haag upravno sredi??e pokrajine Ju?na Holandija, prebivali??e kraljevske dru?ine in sede? nizozemske vlade. Mesto velja za eno najbolj negovanih in imenitnih evropskih mest, hkrati pa je sede? uglednih mednarodnih ustanov, in sicer Mednarodnega sodi??a, Zdru?enih narodov in Stalnega razsodi??a. Sredi??e Den Haaga je slikovit ?tirioglat trg, okoli katerega so nanizane pala?e. V osrednji pala?i je Vite?ka dvorana (Ridderzaal), v kateri kraljica vsako leto slovesno odpre zasedanje parlamenta. Blizu nekdanje kraljevske rezidence je kraljeva galerija Mauritshuis, ki ima dragoceno zbirko slik starih holandskih mojstrov in najve?jo nizozemsko zbirko Rembrandtovih del. V osr?ju starega mesta je Groenmarkt (Zelenjavni trg) s starim rotov?em iz 16. stoletja in Veliko cerkvijo (Grote Kerk) iz 15. in 16. stoletja. Med ?tevilnimi muzeji izstopata muzeja Mesdag s Francoskimi in nizozemskimi likovnimi umetninami ter Mestni muzej z najve?jo zbirko del Pieta Mondriana na svetu. V gaju Haagse Bos je nekdanji zabavi??ni dvorec Huis Ten Bos, ob?asno bivali??e kraljevske dru?ine.

Utrecht

Glavno mesto province enakega imena je v delti Rena ob kanalu Amsterdam-Ren na meji med mar?ami in greesti. Utrecht je sredi??e cestnega in ?elezni?kega omre?ja ter se je zato razvil v sredi??e notranje trgovine s pomembnimi sejmi. Od leta 48 je bilo tu rimsko opori??e Traiectum ad Rhenum. Utrecht je eno najstarej?ih nizozemskih mest, od leta 695 je sede? ?kofije (zdaj je sede? edine rimskokatoli?ke nad?kofije in metropolije v dr?avi s kardinalom na ?elu) in je ?e v srednjem veku slovel kot slikovito mesto s ?tevilnimi cerkvami in samostani. Z vodnimi jarki obdano in s kanali prepredeno mesto, polno hi? z okra?enimi zatrepi, pritegne vsako leto ne?teto turistov. Razpoznavno znamenje Utrechta je gotska stolnica Sv. Martina s 112 m samostojno stoje?im zvonikom, ki je najvi?jim na Nizozemskem. Z zvonika je ?udovit razgled na mesto in okolico. Blizu stolnice je univerza, ki je bila ustanovljena leta 1636 in je zdaj ena najve?jih v dr?avi. Tako kot vsa nizozemska mesta je tudi to znano po muzejih, znan so zlasti: Osrednji muzej, Nad?kofijski muzej, Nizozemski muzej glasbenih skrinjic in lajn ter Nizozemski ?elezni?ki muzej.

Delft

Delft le?i med Den Haagom in Rotterdamom v provinci Ju?na Holandska. Ustanovili so ga v 11. stoletju in je leta 1246 dobil mestne pravice. ?e v srednjem veku je veljal za cveto?e trgovsko sredi??e, v katerem sta bila doma suknarstvo in pivovarstvo. Velik razcvet pa je dosegel zlasti v 17. in 18. stoletju zaradi slovitih porcelanskih izdelkov. Delftsko modro, neko? najbolj cenjeno fajanso na svetu, izdelujejo ?e zdaj v dveh manufakturah po starih vzorcih. Hkrati je tu delovala delftska slikarska ?ola Jana Vermeera in Jana Steena. Mesto je v velikem obsegu ohranilo arhitekturno bogastvo iz teh ?asov in velja za eno najlep?ih nizozemskih mest. Na trgu sredi starega mesta je gotska Nieuwe Kerk (Nova cerkev) z nagrobnikom Viljema I. Oranskega, utemeljitelja nizozemske neodvisnosti. ?isto blizu sta rotov? s ?udovitim renesan?nim pro?eljem ne slikami iz 16. do 18. stoletja ter cerkev Oude Kerk iz 13. stoletja. V Prin?evem dvorcu, v katerem je Viljem Oranski ?ivel od leta 1573 in bil leta 1584 umorjen, je zdaj muzej.

Izsu?evanje morja

Ena najve?jih znamenitosti Nizozemske so polderji. Silni napori celih rodov kmetov, in?enirjev, preprostih kopa?ev jarkov in domiselnih iznajditeljev so omogo?ili osu?itev kake polovice Nizozemske. Koder so se neko? razprostirala mo?virja in plitva re?na ustja so nastali tiso?i hektarov plodne zemlje. In ?e vedno nenehno pridobivajo nova zemlji??a. Obalne valovite pe??ene sipine, ki lo?ujejo kopno od morja, slabo varujejo zemljo pred razdiralno silo viharjev, bibavice in tokov. Zato Nizozemci ob vsej obali skrbno utrjujejo naravne varovalne nasipe, deloma s ?vrsto grajenimi nasipi in lomilci valov, deloma z ohranjanjem trave in grmi?ja, ki s koreninami utrjujeta tla in prepre?ujeta odna?anje zemlje. Polderje oz. polja za nasipi, so prepredli z mre?o prekopov, jarkov in nasipov. Te mar?e (ni?ine) le?ijo ve?inoma pod morsko gladino, zato nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, zdaj pa so to nalogo prevzele elektri?ne ?rpalke.

Zunanje povezave

Vlada

• Overheid.nl Arhivirano 2025-08-05 na Wayback Machine. – uradni portal nizozemske vlade
• Government.nl – uradna spletna stran nizozemske vlade
• CBS Arhivirano 2025-08-05 na Wayback Machine. – statisti?ni podatki dr?ave

Splo?ne informacije

• Nizozemska na Open Directory Project

Potovanja

• Holland.com – turisti?ne informacije o nizozemski