乐业视窗--广西频道--人民网

Za druge pomene glej München (razlo?itev).

München
Mesto
Marienplatz z novo mestno hi?o
Zastava Grb
München
Koordinati: 48°08′00″N 11°34′00″E
Dr?ava	Nem?ija
Zvezna de?ela	Bavarska
Upravna regija	Zgornja Bavarska
Mestno okro?je	25 okro?ij
status mesta	1175
Povr?ina
? Mesto	310,43 km2
Nadm. vi?ina	520 m
Prebivalstvo  (31. december 2020)
? Mesto	1.488.202
? Gostota	4.800 preb./km2
? Metropolitansko obm.	6.000.000
?asovni pas	UTC+1 (CET)
? Poletni	UTC+2
Omre?na skupina	089
Spletna stran	www.muenchen.de

Marijin steber na Marienplatzu

Pogled na München

Alpe na obzorju Münchna

Leva Wilhelma von Rümanna pred Feldherrnhalle

百度 中国一汽还表示，未来也将在新能源领域持续发力，通过前瞻性的思考、多的跨界合作和领先的技术，有效减少能源浪费，在不断为用户打造更加高效、舒适、环保的用车体验的同时，推动中国新能源汽车产业发展。

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronem?ko Munichen, bavarsko nare?no Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto najve?je nem?ke Zvezne de?ele Bavarske. S pribli?no milijonom in pol prebivalcev je tretje najve?je mesto Nem?ije za Berlinom in Hamburgom, drugo najve?je mesto na bavarskem nare?nem obmo?ju (za avstrijskim Dunajem) oziroma ?etrto na nem?kem govornem ozemlju ter dvanajsto najve?je mesto v Evropski uniji. O?je metropolitansko obmo?je Münchna ima skoraj 3 milijone, ?ir?e pa kar 6 milijonov prebivalcev (2015 ). Stoji ob bregovih reke Isar (pritok Donave), severno od bavarskih Alp, je sede? bavarske upravne regije Zgornja Bavarska in je najbolj gosto poseljena ob?ina v Nem?iji (4500 ljudi na km2).

Mesto je eno glavnih sredi?? umetnosti, tehnologije, financ, zalo?ni?tva, kulture, inovacij, izobra?evanja, gospodarstva in turizma v Nem?iji in Evropi ter u?iva zelo visok standard in kakovost bivanja, prvega v Nem?iji in tretjega na svetu. V Mercerjevi raziskavi za leto 2018 in po merilih Monoclejeve raziskave o kakovosti ?ivljenja 2018 je bil ocenjen kot najbolj ?ivahno mesto na svetu. Upo?tevajo? Globalizacijski in svetovni raziskovalni in?titut, München velja za alfa-world city od leta 2015.

Ime mesta izhaja iz starega /srednjevisokonem?kega izraza Munichen, kar pomeni 'menihi'. Izhaja od menihov benediktinskega reda, ki so vodili samostan na kraju, ki je kasneje postal staro mesto München; menih je upodobljen na mestnem grbu. München se prvi? omenja leta 1158. Katoli?ki München se je mo?no upiral reformaciji in je bil politi?na to?ka razhajanj med nastajajo?o tridesetletno vojno, vendar je ostal fizi?no nedotaknjen kljub okupaciji protestantskih ?vedov. Kot prestolnica Bavarskega kraljestva, ustanovljenega leta 1806, je postal glavni evropski center umetnosti, arhitekture, kulture in znanosti. Leta 1821 je bil sede? nad?kofije iz Freisinga prenesen v München. Nad?kofija München in Freising je tako postala najpomembnej?a nem?ka rimskokatoli?ka nad?kofija in metropolija (münchenski nad?kof je tradicionalno tudi kardinal). Leta 1826 je bila vanj preseljena ?e univerza iz Landshuta.

Leta 1918, v ?asu nem?ke revolucije, je bila vladajo?a dru?ina Wittelsbachov, ki je Bavarsko upravljala od leta 1180, prisiljena abdicirati, razgla?ena je bila kratkotrajna socialisti?na (delavska) "Republika svetov".

V 1920-ih je München postal goji??e ?tevilnih politi?nih skupin, med njimi tudi NSDAP. Prvi poskus nacisti?nega gibanja za prevzem oblasti leta 1923, t. i. Pivni?ki pu? v Münchnu je bavarska policija prepre?ila z oro?jem. Po prihodu nacistov na oblast je bil München razgla?en za 'prestolnico gibanja'. Med drugo svetovno vojno je bil München mo?no bombardiran. Ve? kot polovica celotnega mesta in do 90 % zgodovinskega sredi??a je bilo uni?enega. Po koncu povojne ameri?ke okupacije 1949 je bil v letih Wirtschaftswunder ali 'gospodarskega ?ude?a' velik porast prebivalstva in gospodarske mo?i. Za razliko od mnogih drugih nem?kih mest, ki so bila mo?no bombardirana, je München obnovil ve?ino svojega tradicionalnega mestnega okolja in gostil poletne olimpijske igre 1972. 1980-ta leta so prinesla mo?no gospodarsko rast, visokotehnolo?ke industrije in znanstvene ustanove ter rast prebivalstva. Mesto je sede? velikih korporacij, kot so BMW, Siemens, MAN, Linde pcl, Allianz in MunichRE.

V Münchnu ima sede? ve? univerz (Univerza Ludwiga Maximiliana, Tehni?ka univerza, Univerza/visoka ?ola za aplikativne vede, Umetni?ka univerza, za film in televizijo: Hochschule für Fernsehen und Film München), znanstvenih ustanov (Bavarska akademija znanosti, Bavarska dr?avna knji?nica), muzejev (Nem?ki muzej naravoslovja in tehnike), galerij (med njimi izstopajo tri pinakoteke, predvsem Stara Pinakoteka) in gledali?? (Narodno gledali??e München, Bavarska dr?avna opera (Bayerische Staatsoper).

?tevilne arhitekturne znamenitosti, ?portne prireditve, razstave in vsakoletni Oktoberfest privabljajo ?tevilne turiste. München je eno najbolj uspe?nih in najhitreje rasto?ih mest v Nem?iji. Je najbolje uvr??en cilj za selitev in izseljence. Gosti ve? kot 530.000 ljudi tujega porekla, kar predstavlja 37,7% prebivalstva.

Zgodovina

Srednjeve?ko mesto

München v 16. stoletju

Tloris Münchna leta 1642

Prvo znano naselje na tem obmo?ju so ustanovili benediktinski menihi ob tako imenovani solni cesti. Za datum ustanovitve se ?teje za leto 1158, ko je bilo mesto prvi? omenjeno v dokumentu. Dokument je bil podpisan v Augsburgu. Do takrat je gvelf Henrik Lev, vojvoda Sa?ke in Bavarske, zgradil cestninski most ?ez reko Isar ob naselju menihov in na solni poti.

Leta 1175 je München dobil status mesta in fortifikacijo. Leta 1180 je Oto. I. Wittelsbach s sojenjem Henriku Levu postal Bavarski vojvoda, München pa je bil predan freisin?kemu ?kofu. (Wittelsba?ki dedi?i so Bavarski vladali do leta 1918). Leta 1240 je bil München prenesen na Otona II. Wittelsbacha in leta 1255, ko je bila vojvodina Bavarska razdeljena na dva dela, je München postal vojvodska rezidenca Zgornje Bavarske.

Vojvoda Ludvik IV., rojen v Münchnu, je bil leta 1314 izvoljen za nem?kega kralja in leta 1328 okronan kot sveti rimski cesar. Polo?aj mesta je okrepil z dodelitvijo solnega monopola in mu tako zagotovil dodaten dohodek. V poznem 15. stoletju je München do?ivel razcvet gotske umetnosti: raz?irjena je bila stara mestna hi?a, v samo 20 letih, za?en?i leta 1468, je bila zgrajena najve?ja gotska cerkev v Münchnu - Frauenkirche - zdaj stolnica.

Prestolnica ponovno zdru?ene Bavarske

Marienplatz, München okoli 1650

Ko se je leta 1506 Bavarska ponovno zdru?ila, je München postal njena prestolnica. Dvor je vse bolj vplival na umetnost in politiko (glej Orlando di Lasso in Heinrich Schütz). V 16. stoletju je bil München sredi??e nem?ke protireformacije in tudi renesan?ne umetnosti. Vojvoda Viljem V. je naro?il izgradnjo jezuitske Michaelskirche, ki je postala sredi??e protireformacije in leta 1589 zgradil Hofbr?uhaus za varjenje piva.

Katoli?ka liga je bila ustanovljena v Münchnu leta 1609.

Leta 1623, med tridesetletno vojno, je München postal rezidenca volilnega kneza bavarskega vojvode Maksimilijan I., leta 1632 pa je mesto zasedel Gustav II. Adolf iz ?vedske. Ko je leta 1634 in 1635 izbruhnila bubonska kuga, je umrla pribli?no tretjina prebivalstva. Pod oblastjo bavarskih volilnih knezov je bil München pomembno sredi??e baro?nega ?ivljenja, vendar je moral trpeti tudi pod habsbur?ko okupacijo leta 1704 in 1742.

Leta 1806 je mesto postalo glavno mesto novega bavarskega kraljestva, sede? dr?avnega parlamenta (Landtag) in kmalu ?e novopoimenovane rimskokatoli?ke Nad?kofije Münchna in Freisinga. Dvajset let kasneje je bila preseljena v München tudi univerza iz Landshuta. V to obdobje sodijo ?tevilne najlep?e mestne zgradbe, zgrajene v ?asu prvih treh bavarskih kraljev. ?e posebej Ludvik I. je z izjemnimi storitvami podaril Münchnu status sredi??a umetnosti, privabljal ?tevilne umetnike in izbolj?al mestno arhitekturno maso z velikimi bulevarji in zgradbami. Po drugi strani pa je bil Ludvik II., po svetu znan kot pravlji?ni kralj, ve?inoma odsoten iz svoje prestolnice in se bolj osredoto?al na svoje domi?ljijske gradove na bavarskem pode?elju. Kljub temu mu je njegovo pokroviteljstvo Richarda Wagnerja zagotovilo posthumni ugled, kot tudi njegovi gradovi, ki ?e vedno ustvarjajo pomemben turisti?ni prihodek. Kasneje so leta regenta Luitpolda zaznamovala izjemna umetni?ka in kulturna dejavnost, ki je okrepila status kulturne sile globalnega pomena..

Prva in druga svetovna vojna

Nemiri v ?asu pivni?kega pu?a

Po izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 je ?ivljenje v Münchnu postalo zelo te?avno, saj je zavezni?ka blokada Nem?ije privedla do pomanjkanja hrane in goriva. V ?asu francoskih zra?nih napadov leta 1916 so na München padle tri bombe.

Po prvi svetovni vojni je bilo mesto v sredi??u velikega politi?nega nemira. Novembra 1918 na predve?er nem?ke revolucije je Ludvik III. in njegova dru?ina pobegnila iz mesta. Po umoru prvega republikanskega premiera Bavarske Kurta Eisnerja, februarja 1919, je bila razgla?ena Bavarska sovjetska republika. Ko so komunisti prevzeli oblast, je Lenin, ki je nekaj let prej ?ivel v Münchnu, poslal telegram s ?estitko, vendar so sovjetsko republiko 3. maja 1919 kon?ale Freikorps. Po tem ko je bila republikanska vlada obnovljena, je München postal ?ari??e ekstremisti?ne politike, med katero so Adolf Hitler in nacionalsocialisti kmalu postali pomembni.

Bombardirano staro mesto Altstadt. Altes Rathaus je brez strehe, Heilig-Geist-Kirche brez strehe je na desni strani fotografije. Njen zvonik, brez bakrenega vrha, je za cerkvijo. Vrata stolpa v Talbrucku manjkajo v celoti.

Leta 1923 so Adolf Hitler in njegovi podporniki, ki so bili skoncentrirani v Münchnu, organizirali Pivni?ki pu?, poskus strmoglavljenja Weimarske republike in prevzema oblasti. Upor je propadel, kar je pripeljalo do Hitlerjevega aretacije in za?asne ohromitve nacisti?ne stranke (NSDAP). Mesto je znova postalo pomembno za naciste, ko so leta 1933 prevzeli oblast v Nem?iji. Stranka je ustvarila prvo koncentracijsko tabori??e Dachau, 16 kilometrov severozahodno od mesta. Zaradi svojega pomena za vzpon nacionalsocializma je bil München imenovan Hauptstadt der Bewegung ('prestolnica gibanja'). Sede? NSDAP je bil v Münchnu, ?tevilne Führerbauten (führerjeve stavbe) pa so bile zgrajene okoli K?nigsplatza, od katerih so nekatere ohranjene.

Mesto je znano po münchenskem sporazumu Britanije in Francije z Nem?ijo, kar je pripeljalo do druge svetovne vojne. V Münchnu je britanski premier Neville Chamberlain podprl pripojitev ?e?koslova?ke sudetske regije k veliki Nem?iji v upanju, da bo pote?il ?elje Hitlerjevega Tretjega rajha.

München je bil od leta 1942 do februarja 1943 baza gibanja bele vrtnice, ?tudentskega odporni?kega gibanja. Glavni ?lani so bili aretirani in usmr?eni po razdelitvi letakov na univerzi v Münchnu.

Mesto je bilo med drugo svetovno vojno mo?no po?kodovano zaradi zavezni?kih bombnih napadov, ki jih je izvedlo 71 zra?nih napadov v petih letih.

Povojno obdobje

Svet BMW

Po ameri?ki okupaciji leta 1945 je bil München popolnoma prenovljen po natan?nem na?rtu, ki je ohranil predvojno uli?no mre?o. Leta 1957 je prebivalstvo Münchna preseglo milijon. Mesto je ?e naprej igralo zelo pomembno vlogo v nem?kem gospodarstvu, politiki in kulturi, kar je vzpodbudilo vzdevek Heimliche Hauptstadt ('skrivna prestolnica') v desetletjih po drugi svetovni vojni.

V Münchnu so se odvijale poletne olimpijske igre leta 1972, med katerimi je palestinski fedajin pobil izraelske ?portnike v münchenskem pokolu, ko so strelci iz palestinske skupine ??rni september? vzeli ?lane izraelske olimpijske ekipe za talce. Ve?ina prebivalcev Münchna u?iva visoko kakovost ?ivljenja. Mercer HR Consulting dosledno ocenjuje mesto med top 10 mest z najvi?jo kakovostjo ?ivljenja na vsem svetu. Isto podjetje je tudi München uvrstilo med 39. najdra?jih na svetu in najdra?je mesto v Nem?iji. Mesto ima uspe?no gospodarstvo, ki ga poganjajo informacijska tehnologija, biotehnologija in zalo?ni?tvo. Onesna?evanje okolja je nizko, ?eprav je od leta 2006 mestni svet zaskrbljen zaradi ravni trdnih delcev (PM), zlasti ob glavnih prometnih poteh mesta. Od uveljavitve zakonodaje EU v zvezi s koncentracijo delcev v zraku so okoljske skupine, kot je Greenpeace, organizirale velike protestne shode, da bi mestni svet in dr?avno vlado pozvale, naj zavzamejo trdno stali??e glede onesna?evanja. Danes je stopnja kriminala nizka v primerjavi z drugimi velikimi nem?kimi mesti, kot sta Hamburg ali Berlin. Zaradi visoke kakovosti ?ivljenja in varnosti je mesto med angle?ko govore?imi prebivalci dobilo vzdevek Toytown. Nem?ki prebivalci ga imenujejo Millionendorf, izraz, ki pomeni 'vas milijona ljudi'. Zaradi visokega ?ivljenjskega standarda in uspe?nega gospodarstva mesta in regije je pri?lo do priliva ljudi, do junija 2015 je prebivalstvo preseglo 1,5 milijona, kar je ve? kot 20% v desetih letih.

Geografija

Topografija

Notranje mesto (2013)

Pogled iz Englischer Garten

München le?i na visokih ravnicah Zgornje Bavarske, pribli?no 50 km severno od severnega roba Alp, na nadmorski vi?ini okoli 520 m, v severni alpski dolini. Lokalni reki sta Isar in Würm. Severni del te pe??ene planote vklju?uje visoko rodovitno kremenovo obmo?je, ki ni ve? prizadeto zaradi procesov gubanja v Alpah, medtem ko je ju?ni del prekrit z morenskimi hribi. Med njimi so polja fluvio-glacialnega izpiranja, kot na primer v okolici Münchna. Kjer te usedline postanejo tanj?e, lahko podtalnica prodre v prodnato povr?ino in poplavi obmo?je, kar vodi do mo?virja kot je na severu Münchna.

Podnebje

Mestna klima je med vla?nim kontinentalnim podnebjem (K?ppenova klasifikacija: Dfb) in oceanskim podnebjem (K?ppenova klasifikacija: Cfb).

Sredi??e mesta le?i med obema podnebjema, medtem ko ima letali??e v Münchnu vla?no celinsko podnebje. Najtoplej?i mesec je v povpre?ju julij. Najbolj hladen je januar.

De? in nevihte prina?ajo najvi?jo povpre?no mese?no koli?ino padavin pozno spomladi in poleti. Najve? padavin je v povpre?ju junija. Zima ima manj padavin, najmanj februarja.

Zaradi vi?je nadmorske vi?ine in bli?ine Alp ima mesto ve? de?ja in snega kot mnogi drugi deli Nem?ije. Alpe vplivajo na podnebje mesta tudi na druge na?ine; na primer, topel fen iz Alp lahko povi?a temperature v nekaj urah, tudi pozimi.

V sredi??u Evrope je München podvr?en ?tevilnim podnebnim vplivom, tako da so vremenske razmere bolj spremenljive kot v drugih evropskih mestih, zlasti tistih, ki so zahodno in ju?no od Alp.

Na münchenski uradni vremenski postaji so najvi?je in najni?je temperature, ki so bile kdaj merjene, 37,5 °C, 27. julija 1983 in –31,6 °C, 12. februarja 1929.

Demografija

Od samo 24.000 prebivalcev leta 1700 se je mestno prebivalstvo podvojilo vsakih 30 let. Leta 1852 je bilo 100.000, leta 1883 250.000, leta 1901 500.000; takrat je München postal tretje najve?je nem?ko mesto. Leta 1933 je bilo pre?tetih 840.000 prebivalcev, leta 1957 pa ?e ve? kot milijon.

Julija 2017 je imel München 1,42 milijona prebivalcev; Od 31.12.2017 je v mestu prebivalo 421.832 tujih dr?avljanov, od tega 50,7% dr?avljanov dr?av ?lanic EU in 25,2% dr?avljanov v evropskih dr?avah, ki niso v EU (vklju?no z Rusijo in Tur?ijo). [16] Najve? tujih dr?avljanov so bili Turki (39.204), Hrvati (33.177), Italijani (27.340), Grki (27.117), Poljaki (27.945), Avstrijci (21.944) in Romuni (18.085).

Leta 2020 je samo mesto Müncen imelo 1,55 milijona prebivalcev, ?ir?e metropolitansko obmo?je pa preko 6 milijonov, kar je skoraj polovica prebivalcev nem?ke zvezne de?ele Bavarske.

Religija

Pribli?no 45% prebivalcev Münchna ne pripada nobeni verski skupini; ta dele? predstavlja najhitreje rasto?i segment prebivalstva. Kot v preostali Nem?iji so rimskokatoli?ke in protestantske cerkve do?ivljajo stalen upad ?lanstva. 31. decembra 2017 je bilo 31,8% prebivalcev mesta rimskokatoli?kih, 11,4% protestantskih, 0,3% judovskih in 3,6% ?lanov pravoslavne cerkve (pravoslavne ali vzhodne pravoslavne). Pribli?no 1% se dr?i drugih kr??anskih veroizpovedi. Obstaja tudi majhna stara katoli?ka ?upnija in angle?ko govore?a ?upnija ?kofovske cerkve v mestu.

Lokalna uprava

Od administrativne reforme leta 1992 je München razdeljen na 25 okro?ij ali Stadtbezirke, ki jih nadalje sestavljajo po velikosti precej razli?ne manj?e ?etrti.

Karta okro?ij

Allach-Untermenzing (23), Altstadt-Lehel (1), Aubing-Lochhausen-Langwied (22), Au-Haidhausen (5), Berg am Laim (14), Bogenhausen (13), Feldmoching-Hasenbergl (24), Hadern (20), Laim (25), Ludwigsvorstadt-Isarvorstadt (2), Maxvorstadt (3), Milbertshofen-Am Hart (11), Moosach (10), Neuhausen-Nymphenburg (9), Obergiesing (17), Pasing-Obermenzing (21), Ramersdorf-Perlach (16), Schwabing-Freimann (12), Schwabing-West (4), Schwanthalerh?he (8), Sendling (6), Sendling-Westpark (7), Thalkirchen-Obersendling-Forstenried-Fürstenried-Solln (19), Trudering-Riem (15) and Untergiesing-Harlaching (18).

Gospodarstvo in industrija

München je najve?je industrijsko sredi??e Bavarske, z ve? kot 350.000 zaposlenimi. Mo?no razvite so strojna, avtomobilska (BMW, MAN), kemijska, steklarska, elektrotehni?ka (Siemens), lesna, prehrambena, pivovarska ter tekstilna industrija s konfekcijo. Mesto je znano po proizvodnji nimfenbur?kega porcelana, opti?nih instrumentov in instrumentov precizne mehanike.

Arhitektura

Frauenkirche

Viktualienmarkt s staro mestno hi?o

Mesto ima eklekti?no me?anico zgodovinske in moderne arhitekture, saj so bile obnovljene zgodovinske zgradbe, uni?ene v drugi svetovni vojni in zgrajene nove znamenitosti. Raziskava Centra za trajnostne destinacije dru?be National Geographic Traveler je izbrala ve? kot 100 zgodovinskih destinacij po svetu in 30. mesto dodelila Münchnu. [20

Notranje mesto

V sredi??u mesta je Marijinega trga (Marienplatz) - velik odprti trg, poimenovan po Mariens?ule, Marijinem stebru v sredi??u - s staro in novo mestno hi?o. Njen stolp vsebuje Rathaus-Glockenspiel. Pre?ivela so tri vrata poru?ene srednjeve?ke fortifikacije – Isartor na vzhodu, Sendlinger Tor na jugu in Karlstor na zahodu notranjega mesta. Karlstor vodi proti Stachusu, velikem trgu, na katerem prevladujejo Justizpalast (Sodna pala?a) in vodnjak.

Cerkev svetega Petra (Peterskirche) v bli?ini Marijinega trga je najstarej?a cerkev v sredi??u mesta. Prvi? je bila zgrajena v romanskem obdobju in je bila v sredi??u zgodnje meni?ke naselbine pred uradno ustanovitvijo mesta leta 1158. V bli?ini je bila gotska cerkev sv. Petra - cerkev svetega Duha od leta 1724 dalje in gleda navzdol na Viktualienmarkt, najbolj priljubljenem trgu v Münchnu.

Frauenkirche je najbolj znana stavba v sredi??u mesta in slu?i kot stolnica za katoli?ko nad?kofijo München in Freising. Bli?nja Michaelskirche je najve?ja renesan?na cerkev severno od Alp, Theatinerkirche je bazilika v italijanskem visokem baroku, ki je imela velik vpliv na ju?no nem?ko baro?no arhitekturo. Njena kupola prevladuje nad Odeonsplatzom. Druge baro?ne cerkve v sredi??u mesta so Bürgersaalkirche, Dreifaltigkeitskirche in St. Anna Damenstiftskirche. Asamkirche so obdarili in zgradili bratje Asam, pionirski umetniki rokokojske dobe.

Velik kompleks pala?e Residenz (za?etek gradnje leta 1385) na robu starega mestnega jedra v Münchnu, je najve?ja mestna pala?a v Nem?iji in sodi med najpomembnej?e evropske muzeje notranje opreme. Po ve? podalj?anjih vsebuje tudi zakladnico in ?udovito rokoko gledali??e Cuvilliés. Nasproti Residenz je bila postavljena neoklasicisti?na opera, Narodno gledali??e. Med baro?nimi in neoklasicisti?nimi dvorci, ki ?e vedno obstajajo v Münchnu, so Palais Porcia, Palais Preysing, Palais Holnstein in Prinz-Carl-Palais. Vsi dvorci so v bli?ini Residenz, enako kot Alte Hof, srednjeve?ki grad in prva rezidenca vojvod Wittelsbach v Münchnu.

Lehel, ?etrt srednjega razreda, vzhodno od Starega mesta (Altstadt), je ozna?ena z ne?tetimi dobro ohranjenimi (in deloma odli?nimi rekonstruiranimi) mestnimi hi?ami, ki dajejo temeljit vtis "starega Münchna" zunaj glavnih turisti?nih poti. Saint Anna im Lehel je prva rokoko cerkev na Bavarskem. Sveti Luka je najve?ja protestantska cerkev v mestu.

Kraljeve avenije in trgi

Ludwigstra?e, s stolpnicami v ozadju

?tiri velike kraljeve avenije iz 19. stoletja z uradnimi zgradbami povezujejo notranje mesto z njegovimi takratnimi predmestji:

Neoklasicisti?na Brienner Stra?e, ki se za?ne na Odeonsplatzu na severnem obrobju starega mestnega jedra v bli?ini Residenze, poteka od vzhoda proti zahodu in se odpira do impresivnega Kraljevega trga (K?nigsplatz), zasnovanega z dorskimi Propilejami, jonske Gliptoteke in korintskim Dr?avnim muzejem klasi?ne umetnosti, za njim je bila postavljena opatija svetega Bonifacija. Obmo?je okoli K?nigsplatza je dom Kunstareala, münchenske ?etrti galerij in muzejev.

Ludwigstra?e se za?ne tudi na Odeonsplatz in poteka od juga proti severu, obkro?a Ludwig-Maximilians-Universit?t, cerkev svetega Ludvika, Bavarsko dr?avno knji?nico in ?tevilna dr?avna ministrstva in pala?e. Ju?ni del je bil zgrajen v italijanskem renesan?nem slogu, na severu pa je mo?no vplivala italijanska romanska arhitektura. Siegestor (Vrata zmage) so na severnem koncu Ludwigstra?e, kjer slednja preide v Leopoldstra?e in se za?ne okro?je Schwabing.

Maximilianeum

Neogotska Maximilianstra?e se za?ne pri Max-Joseph-Platzu, kjer sta Residenz in Narodno gledali??e, ter poteka od zahoda proti vzhodu. Avenijo uokvirjajo izredno strukturirane neogotske zgradbe, med katerimi so tudi Schauspielhaus, stavba okro?ne vlade Zgornje Bavarske in Etnolo?ki muzej. Po pre?kanju reke Isar cesta obkro?i Maximilianeum, v katerem je dr?avni parlament. Zahodni del Maximilianstra?e je znan po svojih oblikovalskih trgovinah, luksuznih butikih, trgovinah z nakitom in v enem od najbolj znanih münchenskih hotelov s petimi zvezdicami, Hotelu Vier Jahreszeiten.

Prinzregentenstra?e poteka vzporedno z Maximilianstra?e in se za?ne pri Prinz-Carl-Palais. ?tevilni muzeji so na aveniji, kot so Haus der Kunst, Bavarski narodni muzej in Schackgalerie. Avenija pre?ka Isar in obkro?i spomenik Friedensengel, nato mimo Villa Stuck in Hitlerjevega starega stanovanja. Prinzregententheatre je na Prinzregentenplatzu na vzhodu.

Druga okro?ja

Stavbe v Schwabingu

V Schwabingu in Maxvorstadtu so ?tevilne lepe ulice z neprekinjenimi vrstami stavb Gründerzeit. Vrst elegantnih mestnih hi? in spektakularne mestne pala?e v ?tevilnih barvah, pogosto bogato okra?ene z okrasnimi podrobnostmi na fasadah, tvorijo velike dele obmo?ij zahodno od Leopoldstra?e (glavna nakupovalna ulica Schwabinga), na vzhodnih obmo?jih med Leopoldstra?e in Englischer Garten podobne zgradbe se izmenjujejo s skoraj pode?elskimi hi?ami in pala?ami, pogosto okra?enimi z majhnimi stolpi. ?tevilne drobne ulice in sen?ne steze povezujejo ve?je ulice in majhne trge tega obmo?ja, prepri?ljivo podobno kot na prelomu 20. stoletja. Bogato okro?je Bogenhausen na vzhodu Münchna je ?e eno malo znano obmo?je (vsaj med turisti), bogato z ekstravagantno arhitekturo, zlasti okoli Prinzregentenstra?e. Ena izmed najlep?ih stavb v Bogenhausnu je Villa Stuck, znana rezidenca slikarja Franza von Stucka.

Dvorec Nymphenburg

Dve veliki baro?ni pala?i v Nymphenburgu in Oberschleissheimu spominjata na bavarsko kraljevsko preteklost. Dvorec Nymphenburg (Schloss Nymphenburg), pribli?no 6 km severozahodno od mestnega sredi??a, je obdana z impresivnim parkom in velja za eno najlep?ih evropskih kraljevskih rezidenc. 2 km severozahodno od dvorca Nymphenburg je grad Blutenburg (Schloss Blutenburg), star vojvodski sede? s poznogotsko cerkvijo. Pala?a Fürstenried (Schloss Fürstenried), baro?na pala?a podobne strukture kot Nymphenburg, vendar veliko manj?ih, je bila postavljena pribli?no ob istem ?asu na jugozahodu Münchna.

Pala?a Schleissheim

Druga velika baro?na rezidenca je pala?a Schleissheim (Schloss Schleissheim), ki je v predmestju Oberschleissheima, kompleks pala?, ki obsega tri lo?ene rezidence: Altes Schloss Schleissheim (Stara pala?a), Neues Schloss Schleissheim (Nova pala?a) in Schloss Lustheim (pala?a Lustheim). Ve?ji del pala?nega kompleksa je muzej in umetni?ka galerija. Letalski razstavni center Deutsches Museum Flugwerft Schleissheim je v bli?ini, na posebnem pristani?kem polju Schleissheim. Kip ''Bavarie'' pred neoklasicisti?no Ruhmeshalle - dvorano slavnih - je monumentalen bronast kip iz 19. stoletja na Theresienwiese. Grad Grünwald je edini srednjeve?ki grad na obmo?ju Münchna, ki ?e vedno obstaja.

Sede? BMW-ja

Cerkev svetega Mihaela v Berg am Laimu je morda najbolj znamenita cerkev v predmestju. Druga cerkev Johanna Michaela Fischerja je sveti Jurij v Bogenhausnu. Ve?ina okrajev ima ?upnijske cerkve, ki izvirajo iz srednjega veka, kot je najbolj znana romarska cerkev v Münchnu sveta Marija v Ramersdorfu. Najstarej?a cerkev v mestnih mejah je svetega Kri?a v Fr?ttmaningu ob Allianz-Areni, znani po romanski freski.

Predvsem v predmestjih Münchna je raznolika paleta moderne arhitekture, ?eprav so stroge kulturno ob?utljive omejitve vi?ine stavb omejile gradnjo neboti?nikov, da bi se izognili izgubi pogledov na oddaljene bavarske Alpe. Ve?ina visokih zgradb je zdru?enih na severnem robu Münchna, kot sta Hypo-Haus, Arabela High-Rise Building, Highlight Towers, Uptown München, Münchner Tor in sede? BMW ob olimpijskem parku. Ve? drugih visokih zgradb je v bli?ini mestnega sredi??a in na kampusu Siemens v ju?nem Münchnu. Mejnik sodobnega Münchna je tudi arhitektura ?portnih stadionov.

Kultura in umetnost

Jezik

Bavarsko nare?je in njegova razli?ica zahodna srednja bava??ina ali stara bavar??ina (Westmittelbairisch / Altbairisch) se govori v Münchnu in okolici. Do avstrijske bavar??ine bavarske oblasti ali lokalne vlade nimajo uradnega statusa, vendar jo SIL (Summer Institute of Linguistics) priznava in ima svojo kodo ISO-639.

Muzeji

Nem?ki muzej

Gliptoteka

Bavarski narodni muzej

Nem?ki muzej uradno Deutsches Museum von Meisterwerken der Naturwissenschaft und Technik stoji na otoku v reki Isar in je najve?ji in eden najstarej?ih znanstvenih muzejev na svetu. Tri opu??ene razstavne stavbe, ki so pod za??ito, so bile preurejene v hi?o Verkehrsmuseum, v kateri so zbirke kopenskega prometa Nem?kega muzeja. Letalski razstavni center Flugwerft Schleissheim je v bli?ini, na posebnem ouemlju Schleissheim. Ve? necentraliziranih muzejev (mnogi so javne zbirke na Ludwig-Maximilians-Universit?t) prikazujejo raz?irjene dr?avne zbirke paleontologije, geologije, mineralogije, zoologije, botanike in antropologije.

Mesto ima ve? pomembnih umetni?kih galerij, od katerih jih je ve?ina na obmo?ju Kunstareal, vklju?no z Alte Pinakothek, Neue Pinakothek, Pinakothek der Moderne in Brandhorstovim muzejem. Stara pinakoteka vsebuje zakladnico del evropskih mojstrov med 14. in 18. stoletjem. Zbirka odra?a eklekti?ne okuse Wittelsbachov v ve? kot ?tirih stoletjih in je razvr??ena po ?olah v dveh nadstropjih. Med najpomembnej?imi deli so kristomorfni Avtoportret Albrechta Dürerja (1500), njegovi ?tirje apostoli, Rafaelovi sliki Sveta dru?ina iz hi?e Canigiani in Tempi Madona ter Rubensov Velika poslednja sodba. V galeriji je ena najobse?nej?ih Rubensovi zbirk na svetu. Lenbachhaus gosti dela skupine münchenskih modernih umetnikov, znanih kot Der Blaue Reiter (Modri jezdec).

V Gliptoteki in Staatliche Antikensammlung (Zbirka dr?avnih starin) se odvija pomembna zbirka gr?ke in rimske umetnosti. Kralj Ludvik I. je uspel pridobiti tako znana dela, kot so Rondaninijeva meduza, Barberinijev Favn in kipe iz Afajinega templja v Ajgini. Drug pomemben muzej v Kunstarealu je Dr?avni muzej egiptovske umetnosti (SMAEK).

Gotski Morrisovi plesalci Erasmusa Grasserja so razstavljeni v Mestnem muzeju v stari gotski stavbi arsenala v sredi??u mesta.

Drugo podro?je umetnosti poleg Kunstareala je ?etrt Lehel med starim mestom in reko Isar: muzej Petih celin v ulici Maximilianstra?e je druga najve?ja zbirka artefaktov in predmetov izven Evrope v Nem?iji, Bavarski narodni muzej in pridru?ena Bavarska dr?avna arheolo?ka zbirka v Prinzregentenstra?e, sodi med najpomembnej?e evropske muzeje umetnosti in kulturne zgodovine. Bli?nja Schackgalerie je pomembna galerija nem?kih slik 19. stoletja.

Nekdanje Koncentracijsko tabori??e Dachau je 16 km izven mesta.

Umetnost in literatura

Narodno gledali??e

München je pomembno evropsko kulturno sredi??e in je gostil ?tevilne ugledne skladatelje, med drugim Orlanda di Lassa, Mozarta, Webra,Wagnerja,Mahlerja, Richarda Straussa,Maxa Regerja inCarla Orffa. Z Münchenskim bienalom, ki ga je ustanovil Hans Werner Henze, in festivalom A*DEvantgarde, mesto ?e vedno prispeva k sodobnemu glasbenemu gledali??u. Nekatere od najbolj znanih skladb klasi?ne glasbe so ustvarili v in okoli Münchna skladatelji, rojeni na tem obmo?ju, na primer uglasbena pesem Richarda Straussa Tako je govoril Zaratustra ali Carla Orffa Carmina Burana..

V Nationaltheatru (Narodno gledali??e München) je bilo premierno izvedeno ve? oper Richarda Wagnerja pod pokroviteljstvom Ludvika II. Bavarskega. Je sede? Bavarske dr?avne opere in Bavarskega dr?avnega orkestra. V sosednji stavbi so zgradili sodobno gledali??e Residenz v stavbi, ki je imela pred drugo svetovno vojno gledali??e Cuvilliés. V njem je bilo uprizorjenih veliko oper, vklju?no premiera Mozartove Idomeneo leta 1781. Gledali??e G?rtnerplatz je baletno in glasbeno dr?avno gledali??e, medtem ko je druga operna hi?a Prinzregententheater postala sede? Bavarske gledali?ke akademije.

Gasteig

V sodobnem Gasteig centru je Münchenska filharmonija. Tretji orkester v Münchnu mednarodnega pomena je simfoni?ni orkester Bavarskega radia. Njegovo koncertno prizori??e je Herkulessaal v nekdanji mestni kraljeviResidenzi. Mnoge pomembne dirigente privabljajo mestni orkestri, med njimi so bili: Felix Weingartner, Hans Pfitzner, Hans Rosbaud, Hans Knappertsbusch, Sergiu Celibidache, James Levine, Christian Thielemann, Lorin Maazel, Rafael Kubelík, Eugen Jochum, Sir Colin Davis, Mariss Jansons, Bruno Walter, Georg Solti, Zubin Mehta in Kent Nagano. Scena za predstave, velike dogodke in mjuzikale je Deutsche Theater. To je najve?je nem?ko gledali??e za gostujo?e predstave.

Prispevki Münchna k sodobni popularni glasbi so pogosto spregledani v prid njegove mo?ne povezanosti s klasi?no glasbo, vendar so ?tevilni: mesto je imelo mo?no glasbeno sceno v 1960-ih in 1970-ih letih dvajsetega stoletja. . Poleg tega je bil München sredi??e Krautrock>a v ju?ni Nem?iji, saj je iz mesta prihajalo veliko pomembnih skupin, kot sta Amon Düül II, Embryo ali Popol Vuh. V 1970-ih so se Musicland Studios razvili v enega najbolj znanih snemalnih studijev na svetu, kjer so snema?e skupine, kot so Rolling Stones, Led Zeppelin, Deep Purple in Queen. München je igral tudi pomembno vlogo pri razvoju elektronske glasbe, s pionirjem ?anra Giorgijem Moroderjem, ki je izumil sintesajzerski disco in elektronsko plesno glasbo in Donno Summer, eno izmed najpomembnej?ih performeric disko glasbe, ki ?ivita in dela v mestu. V poznih 1990-ih je bil Electroclash bistveno soustvarjen, ?e ne celo izumljen v Münchnu, ko je DJ Hell predstavil in zbral mednarodne pionirje tega glasbenega ?anra s svojo mednarodno oznako DeeJay Gigolo Records. Drugi primeri pomembnih glasbenikov in skupin iz Münchna so Konstantin Wecker, Willy Astor, Gang Spider Murphy, Münchener Freiheit, Lou Bega, Megaherz, FSK, Color Haze in Sportfreunde Stiller.

Glasba je v bavarski prestolnici tako pomembna, da mestna hi?a vsak dan odobri 10 glasbenikom nastopanje na ulicah okoli Marienplatza. Tako nastopajo?i, kot so Olga Kholodnaya in Alex Jacobowitz, vsak dan zabavajo doma?ine in turiste.

Poleg bavarske Staatsschauspiel v gledali??u Residenz (Residenztheater) je münchenski Kammerspiele v Schauspielhausu eden najpomembnej?ih gledali?? v nem?kem jeziku na svetu. Od premier Gottholda Ephraima Lessinga leta 1775 so ?tevilni pomembni pisci uprizorili svoje predstave v Münchnu, kot so Christian Friedrich Hebbel, Henrik Ibsen in Hugo von Hofmannsthal.

Mesto je znano kot drugo najve?je zalo?ni?ko sredi??e na svetu (okoli 250 zalo?b ima pisarne v mestu), v Münchnu pa izidejo ?tevilne nacionalne in mednarodne publikacije, kot so Arts in München, LAXMag in Prinz.

Vassily Kandinsky - Hi?e v Münchnu (1908)

Na prelomu 20. stoletja je bil München in ?e posebej njegovo predmestje Schwabing najpomembnej?a kulturna metropola Nem?ije. Njen pomen kot centra za literaturo in likovno umetnost je bil v Evropi nenavaden, saj so se tja preselili ?tevilni nem?ki in ne-nem?ki umetniki. Vasilij Vasiljevi? Kandinski je na primer izbral München, da bi ?tudiral na Akademie der Bildenden Künste München in je skupaj s ?tevilnimi drugimi slikarji in pisatelji, ki so ?iveli v Schwabingu v tem ?asu, mo?no vplival na moderno umetnost.

V Münchnu so v zadnjih desetletjih bavarskega kraljestva delovali znani literarni liki, tako imenovani Prinzregentenzeit (dobesedno '?as princev regentov') v ?asu vladavine Luitpolda, princa regenta Bavarske. Med njimi so bili Thomas Mann, Heinrich Mann, Paul Heyse, Rainer Maria Rilke, Ludwig Thoma, Fanny zu Reventlow, Oskar Panizza, Gustav Meyrink, Max Halbe, Erich Mühsam in Frank Wedekind. Za kratek ?as je v Schwabingu ?ivel tudi Vladimir Lenin, kjer je napisal in objavil svoje najpomembnej?e delo, Kaj je treba storiti? Osrednji del Schwabin?ke boemske scene (?eprav so bili pogosto v bli?nji ?etrti Maxvorstadt) so bili Künstlerlokale (kavarne umetnikov), kot so Café Stefanie ali Kabarett Simpl, katerih liberalne poti so se bistveno razlikovale od tradicionalnih krajev v Münchnu. Simpl, ki je do danes pre?ivel (?eprav z majhnim pomenom za mestno sodobno umetni?ko sceno), je dobil ime po slavni anti-avtoritarni satiri?ni reviji Simplicissimus, ki sta jo leta 1896 ustanovila Albert Langen in Thomas Theodor Heine, ki sta hitro postala pomemben organ v Schwabinger Bohème. Njune presenetljivo sodobne karikature in satiri?ni napadi na nem?ko dru?bo so bili rezultat ne?tetih skupnih prizadevanj mnogih najbolj?ih likovnih umetnikov in pisateljev iz Münchna in drugod.

Portret Oskarja Marie Grafa, delo Georga Schrimpfa (1927)

Obdobje neposredno pred prvo svetovno vojno je za mesto pomenilo nadaljnji gospodarski in kulturni pomen. Thomas Mann je v svoji noveli Gladius Dei o tem obdobju zapisal: ?München leuchtete" (dobesedno 'München sije')?. München je ostal sredi??e kulturnega ?ivljenja v Weimarskem obdobju, z osebnostmi, kot so bili mdr. Lion Feuchtwanger, Bertolt Brecht, Peter Paul Althaus, Stefan George, Ricarda Huch, Joachim Ringelnatz, Oskar Maria Graf, Annette Kolb, Ernst Toller, Hugo Ball in Klaus Mann. Karl Valentin je bil najpomembnej?i nem?ki kabarejski performer in komik in je do danes dobro znan in priljubljen kot kulturna ikona njegovega rojstnega mesta. Med letoma 1910 in 1940 je napisal in izvajal ?tevilne absurdne skice in kratke filme, ki so bili zelo vplivni in si je zaslu?il vzdevek ?Charlie Chaplin iz Nem?ije?. Mnoga dela Valentina ne bi bilo mogo?e zamisliti brez njegove prijazne partnerke Liesl Karlstadt, ki je v svojih skicah pogosto igrala mo?ke like v sme?nem efektu. Po drugi svetovni vojni je München kmalu ponovno postal osrednja to?ka nem?ke literarne scene in ostaja vse do danes s tako raznolikimi pisatelji, kot so Wolfgang Koeppen, Erich K?stner, Eugen Roth, Alfred Andersch, Elfriede Jelinek, Hans Magnus Enzensberger, Michael Ende, Franz Xaver Kroetz, Gerhard Polt, John Vincent Palatine in Patrick Süskind.

Od gotike do baroka so likovno umetnost v Münchnu predstavljali umetniki, kot so Erasmus Grasser, Jan Polack, Johann Baptist Straub, Ignaz Günther, Hans Krumpper, Ludwig von Schwanthaler, Cosmas Damian Asam, Egid Quirin Asam, Johann Baptist Zimmermann, Johann Michael Fischer in Fran?ois de Cuvilliés. München je postal pomembno mesto za slikarje, kot so Carl Rottmann, Lovis Korint, Wilhelm von Kaulbach, Carl Spitzweg, Franz von Lenbach, Franz von Stuck, Karl Piloty in Wilhelm Leibl, ko je bila leta 1911 v Münchnu ustanovljena skupina ekspresionistov Der Blaue Reiter (Modri jaha?). V mestu so bili slikarji Paul Klee, Vasilij Kandinsky, Alexej von Jawlensky, Gabriele Münter, Franz Marc, August Macke in Alfred Kubin. Nekateri med njimi so se ?olali na zasebni slikarski ?oli Antona A?beta, ki je pou?eval v Münchnu. Prva abstraktna slika Kandinskega je nastala v Schwabingu.

München je bil (in v nekaterih primerih ?e vedno) dom ?tevilnim najpomembnej?im avtorjem gibanja New German Cinema, med njimi Rainer Werner Fassbinder, Werner Herzog, Edgar Reitz in Herbert Achternbusch. Leta 1971 je bil ustanovljen Filmverlag der Autoren, ki je utrdil vlogo mesta v zgodovini gibanja. München je slu?il kot mesto za ?tevilne Fassbinderove filme, med njimi Ali: Strah poje du?o. Hotel Deutsche Eiche v bli?ini G?rtnerplatza je bil nekoliko podoben centru operacij za Fassbinder in njegov "klan" igralcev. New German Cinema velja za dale? najpomembnej?e umetni?ko gibanje v zgodovini nem?kega filma od obdobja nem?kega ekspresionizma v 1920-ih.

Leta 1919 so ustanovili Bavaria Film Studios, ki se je razvil v enega najve?jih filmskih studiev v Evropi. Tam so delovali re?iserji, kot so Alfred Hitchcock, Billy Wilder, Orson Welles, John Huston, Ingmar Bergman, Stanley Kubrick, Claude Chabrol, Fritz Umgelter, Rainer Werner Fassbinder, Wolfgang Petersen in Wim Wenders. Med mednarodno znanimi filmi, ki so nastali v studiih, je Vrt u?itka (1925) Alfreda Hitchcocka, The Great Escape (1963) Johna Sturgesa, Steze slave (1957) Stanleyja Kubricka, Willy Wonka in tovarna ?okolade (1971) Mela Stuarta in oba Podmornica (1981) in Nedokon?ana zgodba (1984) Wolfganga Petersena. München ostaja eden izmed centrov nem?ke filmske in zabavne industrije.

Pivovarne in Oktoberfest

Hofbr?uhaus

Oktoberfest

Hofbr?uhaus am Platzl, verjetno najbolj znana pivnica na svetu, je v sredi??u mesta. Prav tako upravlja drugi najve?ji ?otor na Oktoberfestu, eni izmed najbolj znanih münchenskih znamenitosti. Za dva tedna Oktoberfest privablja milijone ljudi, ki obi??ejo njegove pivnice (Bierzelte) in znamenitosti na sejmi??u. Oktoberfest je bil prvi? izveden 12. oktobra 1810 v ?ast poroke princa Ludvika s princeso Terezo Saxe-Hildburghausen. Praznovanjw je zaklju?ila konjska dirka, v naslednjih letih pa so se konjske dirke nadaljevale in kasneje razvile v to, kar je danes znano kot Oktoberfest. Kljub svojemu imenu se ve?ina Oktoberfesta dogaja septembra. Vedno se kon?a na prvo nedeljo v oktobru, razen ?e je nem?ki dr?avni praznik 3. oktobra (Tag der deutschen Einheit – 'Dan nem?ke enotnosti') ponedeljek ali torek - potem pa Oktoberfest ostaja odprt do teh dni.

Kulinari?ne specialitete

Wei?würste s sladko gor?ico in presto

Münchenska kuhinja prispeva k bavarski kuhinji. Münchner Wei?wurst ('bela klobasa') je bil izumljen leta 1857. Tradicionalno jo jedo samo pred poldnevom - tradicijo, ki sega v ?as pred hladilniki - te zaloge pogosto postre?ejo s sladko gor?ico in sve?e pe?eno presto.

Piva in pivovarne

Svetlo pivo

Augustiner-Br?u

München je znan po svojih pivovarnah, Weissbier (ali Wei?bier / Weizenbier, p?eni?no pivo) pa je posebnost Bavarske. Helles, pale lager s prosojno zlato barvo je danes najbolj priljubljeno pivo v Münchnu, ?eprav ni staro (uvedeno je bilo ?ele leta 1895) in je posledica spremembe v okusu piva. Helles je v veliki meri zamenjal münchensko temno pivo Dunkles, ki je dobil barvo iz pra?enega slada. To je bilo zna?ilno pivo v Münchnu v 19. stoletju, zdaj pa je bolj specialiteta. Starkbier je najmo?nej?e münchensko pivo s 6% -9% vsebnostjo alkohola. Barva je temno jantarne barve in ima mo?an sladni okus. Na voljo je in se prodaja zlasti v ?asu Lenten Starkbierzeit (mo?na sezona piva), ki se za?ne na dan ali pred dnevom svetega Jo?efa (19. marca). Pivo na Oktoberfestu je posebna vrsta piva M?rzen z vi?jo vsebnostjo alkohola kot obi?ajni Helles.

Pivski vrt v Münchnu

Obstaja ne?teto Wirtsh?user (tradicionalnih bavarskih pivnic / restavracij) na celotnem obmo?ju mesta, od katerih imajo mnoge tudi majhne vrtove. Bierg?rten (pivski vrt) so najbolj znani in priljubljeni elementi münchenske gastronomske pokrajine. So klju?nega pomena za kulturo mesta in slu?ijo kot nekak?en talilni lonec ?lanom vseh dru?benih slojev, doma?inom, izseljencem in turistom. V pivski vrt je dovoljeno prina?ati lastno hrano, vendar je prepovedano prina?ati lastno pija?o. Obstaja veliko manj?ih pivskih vrtov in okoli dvajset ve?jih, ki zagotavljajo najmanj tiso? sede?ev, pri ?emer so ?tirje najbolj znani in priljubljeni: Chinesischer Turm (drugi najve?ji pivski vrt z 7000 sede?i), Seehaus, Hirschau in Aumeister. Med doma?ini, poznavalci in dobro obve??enimi turisti je Augustiner-Keller, blizu glavne ?elezni?ke postaje na Arnulfstra?e, eden najbolj priljubljenih pivskih vrtov v mestu, saj je edini v Münchnu z najbolj priljubljenim pivom Augustiner, ki se to?i iz lesenih sodov. Nockherberg, Hofbr?ukeller (ne smemo zamenjati z Hofbr?uhaus) in L?wenbr?ukeller so drugi znani pivski vrtovi. Hirschgarten je najve?ji pivski vrt na svetu z 8000 sede?i.

Stavba cirkusa Krone pono?i

V Münchnu je ?est glavnih pivovarn: Augustiner-Br?u, Hacker-Pschorr, Hofbr?u, L?wenbr?u, Paulaner in Spaten-Franziskaner-Br?u (lo?ene znamke Spaten in Franziskaner, od katerih je slednja predvsem za Weissbier).

Tudi precej priljubljeni, ?eprav ne iz Münchna in torej brez pravice do ?otora na Oktoberfestu, so ?e Tegernseer in Schneider Weisse, ki ima v Münchnu veliko pivnico, kot to po?nejo münchenske pivovarne. Tudi manj?e pivovarne postajajo vse bolj raz?irjene, kot je Giesinger Br?u. Vendar te pivovarne na Oktoberfestu nimajo ?otorov.

Izobra?evanje in znanost

Mesto ima svojo Univerzo Ludwiga Maximilliana (ustanovljena 1472 v Ingolstadtu, leta 1800 preseljena v Landshut, leta 1826 pa v München), tu so tudi znane tehni?ke (Tehni?ka univerza v Münchnu), glasbeno in gledali?ko (Visoka ?ola za glasbo in gledali??e-Hochschule für Musik und Theater München-HMTM), umetni?ko in druge visoke ?ole. Ena najbolj znanih m?nchenskih kulturno-izobra?evalnih ustanov nacionalega pomena je Bavarska dr?avna knji?nica, tako kot Bavarska akademija znanosti.

Prvi rektor UNRRA-univerze Svobodna Evropa, ki so jo v Münchnu leta 1946 ustanovili Zdru?eni narodi in na kateri so predavali in ?tudirali nenem?ki begunci in razseljenci 2. svetovne vojne, je bil Slovenec dr. Otmar Pirkmajer.

?port

Leta 1972 so bile v Münchnu XX. olimpijske igre. Dogodek je postal znan predvsem po teroristi?nem napadu, ko je skupina Arabcev ugrabila in umorila 11 izraelskih ?portnikov. V mestu delujeta tudi dva ve?ja nogometna kluba: FC Bayern München in TSV 1860 München.

Okolica Münchna

• Ammersee
• Bad Wiessee
• Dachau
• Chiemsee
• Freising
• Garmisch-Partenkirchen
• Starnberger See

Mednarodne povezave

Plo??a na novi mestni hi?i prikazuje pobratena mesta

München je pobraten z:

• Edinburgh, ?kotska (1954)
• Verona, Italija (1960)
• Bordeaux, Francija (1964)
• Saporo, Japonska (1972)
• Cincinnati, Ohio, ZDA (1989)
• Kijev, Ukrajina (1989)
• Harare, Zimbabve (1996)

Zunanje povezave

• Official website for the City of Munich
• Münchner Verkehrs- und Tarifverbund – public transport network
• München Wiki – the open city wiki for Munich with more than 15,000 articles
• On the brink: Munich 1918–1919
• Munichfound – magazine for English speaking Münchners
• Destination Munich – An online guide
• Munich Airport – Official Website Franz Josef Strauss Airport
• münchen.tv – local TV station
• Historical Atlas of Munich