單身青年過兩億,你還為“脫單”苦惱嗎?
?lanek je del serije o |
Kr??anstvu |
---|
![]() |
Pregled |
Jezus Kristus |
Molitve |
Osebnosti |
Kr??anske cerkve in sekte |
Zgodovina Cerkve |
Arhitektura |
Reformácija je bilo versko, kulturno in politi?no gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoli?ke Cerkve.
Njen glavni za?etnik je nem?ki katoli?ki duhovnik in avgu?tinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nem?kem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami ?o mo?i odpustkov?,[1] kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa ?e obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovni?ka oblast ne se?e na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obto?eni od?el v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). [navedi vir] Luther je sprva zahteval le reformo katoli?ke cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.

Lutrove podpornike imenujemo oz. se imenujejo protestanti.
Prve kritike katoli?ke cerkve so se pojavile ?e v 14. stoletju. Angle? John Wycliffe in ?eh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v doma?em jeziku. Jana Husa so zaradi njegovega prepri?anja se?gali na grmadi.
Luthra je pape? zaradi upora izob?il iz Cerkve, kasneje pa ga je izob?il tudi cesar. Zaradi reformacije je pri?lo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo re?eno, protestanti, na jugu pa katoliki.
Luther je med drugim zahteval naslednje:
- naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslu?je,
- zavzemal se je proti ?a??enju svetnikov in relikvij,
- cerkev se ne sme postavljati nad dr?avo
- vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj knji?evnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko knji?evnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primo? Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohori?eva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otro?ja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v ?tevilne evropske jezike, v sloven??ino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
Reformacija se je torej raz?irila po vsej Evropi. Po drugih de?elah so svoje nauke, podobne Luthrovim, ?irili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v ?vici, hugenoti v Franciji in drugi. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odlo?il, da bo prekinil odnose s pape?em in osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angle?ki kralj.
Boj Rimskokatoli?ke cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.[navedi vir]
Posledice reformacije:
Spremeni se verska podoba Evrope, pove?a se tudi pomen izobra?evanja, ?ol, ?irila se je tudi pismenost in uporaba ljudskih jezikov (?elja po branju biblije), pojavijo pa se tudi zametki demokracije-enakost vernikov.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev jih je samo poslal nekaj cerkvenim avtoritetam.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
- srednji vek
- protestantizem
- Primo? Trubar
- luteranstvo
- kalvinizem
- anglikanska cerkev
- katoli?ka obnova
- protireformacija