2017北京西城区中国地质调查局实物中心毕业生调剂补

百度 11月8日至14日，应塞尔维亚战略选择研究中心和罗马尼亚科学院世界经济研究所邀请，季正聚同志率领智库访问团赴塞尔维亚、罗马尼亚开展了智库交流和访问活动，先后访问了塞尔维亚议会、塞尔维亚国际政治与经济研究所、贝尔格莱德大学、罗马尼亚科学院世界经济研究所、罗马尼亚斯皮鲁哈雷特大学等。

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privla?no silo na druge snovi. Gibanje nabitih delcev vedno povzro?i magnetno polje. Magnetizem je navzo? v vseh snoveh, vendar je v nekaterih snoveh tako ?ibak, da ga brez posebnih priprav ne moremo zaznati. Nekatere znane snovi, pri katerih so magnetni pojavi posebej izra?eni, so ?elezo, vsa jekla in mineral magnetit. Maxwellove ena?be poenoteno obravnavajo magnetizem in elektriko.

Magnetno polje

Magnetno polje je vektorsko polje okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih te?e elektri?ni tok. V njem zaznamo magnetno silo. Magnetno polje navadno ponazorimo s silnicami, ?rtami, ki izhajajo iz severnega pola magneta in se stekajo v njegov ju?ni pol. Tangentna na silnice v vsaki to?ki je gostota magnetnega polja. Magnetno polje je vrti?no polje, z drugimi besedami brezizvirno. Ta izjava je enakovredna matemati?nemu pogoju, da je v vsaki to?ki prostora divergenca gostote magnetnega polja enaka ni?, kar predstavlja eno od Maxwellovih ena?b.

Magnetni dipol

Magneti nastopajo le kot magnetni dipoli in imajo vedno severni in ju?ni pol. Na magnetni dipol deluje v magnetnem polju navor, ki posku?a magnetni dipol usmeriti v smer magnetnega polja. Navor je odvisen od gostote magnetnega polja in magnetnega momenta dipola.

Zgled za indukcijo je magnetnica v kompasu, na katero deluje zemeljsko magnetno polje in jo posku?a usmeriti tako, da pola magnetnice ka?eta proti zemeljskima magnetnima poloma.

Magnetizem v snoveh

Diamagnetizem

Diamagnetizem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manj?a od gostote magnetnega polja izven te snovi. Z drugimi besedami: diamagnetizem je pojav, da snov magnetno polje izriva iz sebe. Navzo? je v vseh snoveh, vendar v paramagnetnih in feromagnetnih snoveh nad njim prevladajo drugi, mo?nej?i pojavi.

Diamagnetizem je posledica gibanja elektronov v atomih.

Zgledi diamagnetnih snovi so ?lahtni plini, du?ik, vodik, grafit, baker, zlato in kamena sol. Popolni diamagnetiki so superprevodniki, ki magnetno polje v celoti izrinejo.

Paramagnetizem

Paramagnetizem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo ve?ja od gostote magnetnega polja izven te snovi (velja, da je relativna permeabilnost $\mu _{r}>1$). Take snovi imenujemo paramagnetiki. Relativna permeabilnost je najve?krat le malenkostno ve?ja od 1.

Paramagnetizem izvira iz lastnega magnetnega momenta elektrona, ki ni posledica njegovega gibanja. V zunanjem magnetnem polju se magnetni momenti v paramagnetni snovi vedejo kot magnetnice in se delno uredijo, tako da jih v povpre?ju nekaj ve? ka?e v smer zunanjega magnetnega polja.

Zgledi paramagnetnih snovi so aluminij, magnezij, mangan, krom, natrij, kalij, kisik razne soli in oksidi...

Feromagnetizem

Feromagnetizem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, veliko ve?ja od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Feromagnetizem je posledica tega, da se magnetni dipoli v feromagnetnih snoveh znotraj makroskopskih obmo?ij, imenovanih Weissove domene, spontano uredijo in so urejeni tudi izven magnetnega polja. V zunanjem magnetnem polju se usmerijo magnetni momenti teh domen v smer zunanjega magnetnega polja.

Feromagnetizem je za razliko od paramagnetnega, ki je prisoten tako v trdninah, kapljevinah in plinih, prisoten le v redkih trdninah. Med njimi so ?elezo, kobalt, nikelj in nekatere zlitine.

Glej tudi

• magnetno polje v snoveh