整改农运班线擅自涨价

Kola? raznih fizikalnih pojavov

百度 念力驾驭我们现在的互联网，以前是肉体驾驭科技，这是第一个理解。

Fízika (starogr?ko φυσικ? (?πιστ?μη): phusik? (epist?mē) – poznavanje narave, starogr?ko φ?σι?: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vklju?uje prou?evanje snovi in njeno gibanje v prostoru in ?asu, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila. V naj?ir?em pomenu je to veda o naravi prikazana na na?in, ki omogo?a razumevanje obna?anja vesolja.

Fizika je ena izmed najstarej?ih akademskih disciplin, verjetno celo najstarej?a zaradi vklju?ene astronomije. Zadnjih dva tiso? let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, dolo?enimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju za?eli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, lo?nice med njimi niso strogo dolo?ene.

Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno dru?bo, kot so televizija, ra?unalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko oro?je; napredek na podro?ju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na podro?ju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega ra?una.

Skup??ina Organizacije zdru?enih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Zgodovina

Fizika je temelj vseh naravoslovnih znanosti, ki se je razvila iz prou?evanja narave in filozofije, do okoli konca 19. stoletja je bila poznana kot  ?filozofija narave?. Fizika je v nekaterih pomenih najstarej?a in najbolj ?ista znanost; njena odkritja se uporabljajo v vsem naravoslovju, saj je snov in energija osnovni gradnik naravnega sveta. Fizika se danes ohlapno deli na klasi?no fiziko in moderno fiziko.

Starodavna astronomija

Anti?na egip?anska astronomija je vidna v spomenikih kot je strop v Senemutovi grobnici iz Osemnajste egip?anske dinastije.

Astronomija je najstarej?a izmed naravoslovnih znanosti. Najstarej?e civilizacije, ki izvirajo izpred 3000 pred na?im ?tetjem (kot so Sumerci, stari Egip?ani in Indska civilizacija), so znale napovedovati in so v osnovi tudi razumele gibanje Sonca, Lune in zvezd.

Zvezde in planeti so bili pogosto predmet ?a??enja, verjeli so da predstavljajo bogove. ?eprav so razlage teh pojavov bile pogosto neznanstvene in jim je manjkalo dokazov, so bila ta zgodnja opazovanja temelji kasnej?e astronomije.

Danski zgodovinar astronomije in matematik Asger Aaboe je v svojih delih napisal, da lahko izvor Zahodne astronomije najdemo v Mezopotamiji, in da vse kasnej?e delo Zahoda v eksaktnih vedah izhaja iz pozno Babilonske astronomije. Egip?anski astronomi so za seboj zapustili spomenike, ki prikazujejo znanje o ozvezdjih in gibanje nebesnih teles. Gr?ki pesnik Homer je pisal o razli?nih nebesnih telesih v svoji Iliadi in Odiseji; kasneje so gr?ki astronomi dali nebesnim telesom ime, ki se jih sedaj rabi (za ve?ino vidnih ozvezdij severne poloble).

Filozofija narave

Filozofija narave ima svoje korenine v Gr?iji v arhai?nem obdobju (650 pr. n. ?t. – 480 pr. n. ?t.), ko so filozofi pred Sokratom kot je Tales zavrnili ne-naturalisti?ne razlage naravnih pojavov in razglasili, da ima vsak dogodek svoj naravni vzrok. Mnogo njihovih hipotez so uspe?no dokazali s poskusom; na primer, atomízem je bil dokazan 2000 let potem, ko sta ga prva predlagala Levkip in njegov u?enec Demokrit.

Klasi?na fizika

Sir Isaac Newton (1643–1727), katerega zakoni gibanja in splo?ni gravitacijski zakon so bili glavni mejniki v klasi?ni fiziki.

Fizika je postala lo?ena znanost, ko so zgodnji moderni Evropejci za?eli za raziskovanje uporabljati eksperimentalne in kvantitativne metode, ki so danes poznane kot zakoni fizike.

Glavni razvoj v tem obdobju vklju?uje:

• zamenjavo geocentri?nega modela Oson?ja s Kopernikovim heliocentri?nim modelom,
• zakone, ki opisujejo gibanje planetov, ki jih je dolo?il Johannes Kepler v letih 1609 do 1619,
• pionirsko delo na teleskopih in Galilejeva opazovalna astronomija v 16. in 17. stoletju,
• ter Newtonova odkritja in poenotenje zakonov gibanja in splo?nega gravitacijskega zakona, ki bosta kasneje dobila njegovo ime. Newton je razvil tudi infinitezimalni ra?un, matemati?no analizo, ki zagotavlja nove matemati?ne metode pri re?evanju fizikalnih problemov.

Odkritja novih zakonov v termodinamiki, kemiji in elektomagnetizmu so izhajala iz potrebe po raziskovanjih zaradi pove?ane porabe energije med Industrijsko revolucijo. Zakoni, ki sestavljajo klasi?no fiziko, so ?iroko uporabni pri vsakdanjih objektih, ki potujejo pri nerelativisti?ni hitrosti, ker zagotavljajo natan?ni pribli?ek. Nenatan?nost v klasi?ni mehaniki pri zelo majhnih objektih in velikih hitrostih je vodila razvoj moderne fizike v 20. stoletju.

Moderna fizika

Albert Einstein (1879–1955), katerega delo na podro?ju fotoelektri?nega pojava in teorije relativnosti je vodilo fizike v 20. stoletju.

Max Planck (1858–1947), za?etnik kvantne mehanike.

Moderna fizika se je pri?ela razvijati v zgodnjem 20. stoletju z delom Maxa Plancka na podro?ju kvantne teorije in Albert Einsteinove teorije relativnosti. Obe teoriji sta nastali zaradi ugotovljene nenatan?nosti v klasi?ni mehaniki v dolo?enih situacijah. Klasi?na mehanika je predvidela spremenljivo hitrost svetlobe, ki ni bila re?ljiva s konstantno hitrostjo, ki so jo predvidele Maxwellove ena?be elektromagnetizma - hitrost svetlobe je v Maxwellovih ena?bah konstanta neodvisna od opazovalnega sistema; to neskladje je popravila Einsteinova splo?na teorija relativnosti, ki je nadomestila klasi?no mehaniko za hitro premikajo?a se telesa in hkrati dovolila uporabo konstantne hitosti. Teorija relativnosti je predvidela tudi mnoge druge, ?e ne odkrite pojave kot na primer ?rne luknje in gravitacijske valove. ?e en problem klasi?ne fizike je sevanje ?rnega telesa, ki ga je pojasnil Planck s svojo idejo, da je svetloba prihaja iz posameznih delcev fotonov. Te teorije so skupaj z fotoelektri?nim pojavom (za katerega je Einstein dobil Nobelovo nagrado) in teorijo, ki predvideva energijske nivoje elektronskih orbital, vodile do teorije kvantne mehanike, ki je prevzela klasi?no mehaniko za zelo majhne delce.

Pionirji kvantne mehanik so Werner Karl Heisenberg, Erwin Schr?dinger in Paul Dirac. Iz teh zgodnjih del in del na sorodnih podro?jih je bil izpeljan Standardni model fizike delcev. Z odkritjem delca z lastnostmi, ki ustrezajo Higgsovemu bozonu (CERN, leta 2012), so popisani vsi osnovni delci, in izgleda, da ima Standardni model svojo kon?no podobo; vendar se razvoj s tem ni ustavil - danes ?e obstajajo nove teorije kot je supersimetrija.

Filozofija

Fizika v ve? pogledih izvira iz starogr?ke filozofije. Od Talesovega prvega poskusa opredelitve snovi do Demokritovega sklepanja, da sestavljajo svet samo nespremenljivi atomi, do Ptolemajevega geocentri?nega modela vesolja in Aristotelove knjige Fizika (zgodnja knjiga o fiziki v kateri posku?a analizirati in opredeliti gibanje iz filozofskega stali??a), do razli?nih gr?kih filozofov, ki so razvijali lastne teorije narave. Do 18. stoletja je bila fizika poznana kot filozofija narave.

Do 19. stoletja se je fizika lo?ila od filozofije in ostalih znanosti. Fizika se, tako kot ostale znanosti, pri opisovanju znanstvene metode opira na filozofijo znanosti. Znanstvena metoda vklju?uje a priori razmi?ljanje (neodvisno od izkustva) kot tudi a posteriori (iz izkustva), ter uporablja Bayesovo sklepanje za merjenje veljavnosti dane teorije .

Razvoj fizike je na eni strani odgovoril na marsikatero vpra?anje zgodnjih filozofov, na drugi strani pa odprn nova vpra?anja. Prou?evanje filozofskih tem o fiziki, filozofije fizike, vklju?uje probleme kot so narava prostora in ?asa, determinizem, in metafizi?ne nazore kot so empirizem, naturalizem in realizem.

Veliko fizikov je napisalo dela o filozofskih posledicah svojega dela, na primer Laplace, ki je zagovarjal vzro?ni determinizem, in Erwin Schr?dinger, ki je pisal o kvantni mehaniki. Matemati?nega fizika Rogerja Penrose je Stephen Hawking zaradi v svojiih pogledov v knjigi Pot k resni?nosti (The Road to Reality, 2005) imenoval platonist.

Veje fizike

Obmo?ja glavnih podro?ij fizike

Fizika se ukvarja s snovjo in energijo. Ukvarja se z razli?nimi sistemi za katere so bile razvite razli?ne teorije. V splo?nem se teorije ve?krat eksperimentalno presku?ajo, preden so sprejete kot pravilne. Te teorije se dalje aktivno raziskujejo: kot kaos znano obmo?je klasi?ne mehanike je na primer bilo odkrito v 20. stoletju, to je tri stoletja po izvirni formulaciji Isaaca Newtona (1642–1727). Predstavljajo pomembna orodja v raziskavah bolj specializiranih tem; od fizikov se ne glede na njih specialno podro?je pri?akuje, da so jim te teorije znane.

Spodnja razpredelnica vsebuje temeljne fizikalne teorije, skupaj z nekaj osnovnimi koncepti, ki jih vsebujejo.

teorija	glavne podteme	osnovni koncepti
klasi?na mehanika	Newtonovi zakoni gibanja, Lagrangeeva mehanika, Hamiltonova mehanika, kinematika, statika, dinamika, akustika, dinamika teko?in, mehanika kontinuov	gostota, dimenzija, gravitacija, prostor, ?as, gibanje, dol?ina, polo?aj, hitrost, pospe?ek, Galilejeva invariantnost, masa, gibalna koli?ina, sunek sile, sila, energija, kotna hitrost, vrtilna koli?ina, vztrajnostni moment, navor, ohranitveni zakon, harmoni?ni oscilator, valovanje, delo, mo?, lagran?ijan, Hamiltonova funkcija, Tait-Bryan koti, Eulerjevi koti, hidravlika
elektrika in magnetizem	elektrostatika, elektrodinamika, elektrika, magnetizem, magnetostatika, , optika	kapacitivnost, elektri?ni naboj, elektri?ni tok, elektri?na prevodnost, elektri?no polje, dielektri?nost, elektri?ni potencial, elektri?ni upor, elektromagnetno polje, elektromagnetna indukcija, elektromagnetno valovanje, Gaussova ploskev, magnetno polje, magnetni pretok, magnetni monopol, magnetna permeabilnost
termodinamika in statisti?na mehanika	toplotni stroj, kineti?na teorija	Boltzmannova konstanta, konjugirane spremenljivke, entalpija, entropija, ena?ba stanja, ekviparticijski izrek, prosta energija, toplota, splo?na plinska ena?ba, notranja energija, zakoni termodinamike, Maxwellove relacije, ireverzibilna sprememba, Isingov model, mehanska akcija, statisti?na vsota, tlak, reverzibilna sprememba, spontani proces, veli?ina stanja, statisti?ni ansambel, temperatura, ravnovesno stanje, termodinamski potencial, termodinamski proces, termodinamsko stanje, termodinamski sistem, viskoznost, prostornina, delo, zrnati material
kvantna mehanika	krivuljni integral, teorija sipanja, Schr?dingerjeva ena?ba, kvantna teorija polja, kvantna statisti?na mehanika	adiabatni pribli?ek, sevanje ?rnega telesa, princip korespondence, prosti delec, hamiltonka, Hilbertov prostor, nerazlo?ljiva delca, matri?na mehanika, Planckova konstanta, vpliv opazovalca, operator, kvant, kvantizacija, kvantna prepletenost, kvantni harmoni?ni oscilator, kvantno ?tevilo, tunelski pojav, Schr?dingerjeva ma?ka, Diracova ena?ba, spin, valovna funkcija, mehanika valovanja, de?novalovna dualnost, energija ni?elne to?ke, Paulijevo izklju?itveno na?elo, Heisenbergovo na?elo nedolo?enosti
teorija relativnosti	posebna teorija relativnosti, splo?na teorija relativnosti, Einsteinove ena?be polja	kovarianca, Einsteinova mnogoterost, na?elo ekvivalentnosti, ?etverec gibalne koli?ine, vektor ?etverec, na?elo relativnosti, geodetka v splo?ni teoriji relativnosti, te?nost, gravitoelektromagnetizem, inercialni opazovalni sistem, invarianta, skraj?anje dol?ine, Lorentzeva mnogoterost, Lorentzeva transformacija, E = mc2, metrika, diagram Minkowskega, prostor Minkowskega, lastna dol?ina, lastni ?as, opazovalni sistem, mirovna energija, mirovna masa, relativnost isto?asnosti, prostor-?as, hitrost svetlobe, napetostni tenzor, podalj?anje ?asa, paradoks dvoj?kov, svetovnica

Glej tudi

• nere?eni problemi v fiziki
• seznam fizikalnih vsebin

Viri

• Aaboe, A. (1991). ?Mesopotamian Mathematics, Astronomy, and Astrology?. The Cambridge Ancient History. Zv. Volume III (2. izd.). Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-22717-9. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odve?no besedilo (pomo?)
• Allen, D. (10. april 1997). ?Calculus?. Texas A&M University. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. marca 2021. Pridobljeno 1. aprila 2014.
• Clagett, M. (1995). Ancient Egyptian Science. Zv. Volume 2. Philadelphia: American Philosophical Society. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odve?no besedilo (pomo?)
• Ben-Chaim, M. (2004). Experimental Philosophy and the Birth of Empirical Science: Boyle, Locke and Newton. Aldershot: Ashgate. ISBN 0-7546-4091-4. OCLC 53887772.
• Cho, A. (13. julij 2012). ?Higgs Boson Makes Its Debut After Decades-Long Search?. Science. 337 (6091): 141–143. doi:10.1126/science.337.6091.141. ISSN 0036-8075. PMID 22798574.
• DONUT (29. junij 2001). ?The Standard Model?. Fermilab. Pridobljeno 1. aprila 2014.
• Godfrey-Smith, P. (2003). Theory and Reality: An Introduction to the Philosophy of Science. ISBN 0-226-30063-3.
• Guicciardini, N. (1999). Reading the Principia: The Debate on Newton's Methods for Natural Philosophy from 1687 to 1736. New York: Cambridge University Press.
• Feynman, Richard Phillips; Leighton, R. B.; Sands, M. (1963). The Feynman Lectures on Physics. Zv. 1. ISBN 0-201-02116-1.
• Maxwell, J.C. (1878). Matter and Motion. D. Van Nostrand. ISBN 0-486-66895-9.
• Holzner, S. (2006). Physics for Dummies. John Wiley & Sons. ISBN 0-470-61841-8. Physics is the study of your world and the world and universe around you.
• Krupp, E.C. (2003). Echoes of the Ancient Skies: The Astronomy of Lost Civilizations. Dover Publications. ISBN 0-486-42882-6. Pridobljeno 31. marca 2014.
• Laplace, P.S. (1951). A Philosophical Essay on Probabilities. Translated from the 6th French edition by Truscott, F.W. and Emory, F.L. New York: Dover Publications.
• Lloyd, G.E.R. (1970). Early Greek Science: Thales to Aristotle. London; New York: Chatto and Windus; W. W. Norton & Company. ISBN 0-393-00583-6.
• O'Connor, John J.; Robertson, Edmund Frederick (Februar 1996a). ?Special Relativity?. Arhiv zgodovine matematike MacTutor. University of St Andrews. Pridobljeno 1. aprila 2014.
• Penrose, R. (2004). The Road to Reality. ISBN 0-679-45443-8.
• O'Connor, John J.; Robertson, Edmund Frederick (Maj 1996b). ?A History of Quantum Mechanics?. Arhiv zgodovine matematike MacTutor. University of St Andrews. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. oktobra 2019. Pridobljeno 1. aprila 2014.
• Rosenberg, Alex (2006). Philosophy of Science. Routledge. ISBN 0-415-34317-8.
• Singer, C. (2008). A Short History of Science to the 19th Century. Streeter Press.
• Schr?dinger, E. (1983). My View of the World. Ox Bow Press. ISBN 0-918024-30-7.
• Schr?dinger, E. (1995). The Interpretation of Quantum Mechanics. Ox Bow Press. ISBN 1-881987-09-4.
• Thurston, H. (1994). Early Astronomy. Springer.
• Young, H.D.; Freedman, R.A. (2014). Sears and Zemansky's University Physics with Modern Physics Technology Update (13th izd.). Pearson Education. ISBN 978-1-29202-063-1.

Zunanje povezave

• Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani