水土不服吃什么药

Za druge pomene glej Planck.

Max Planck
Max Planck, okoli 1930
Rojstvo	Maximilian Karl Ernst Ludwig Planck 23. april 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[…] Kiel, Vojvodina Holstein, Nem?ka zveza
Smrt	4. oktober 1947({{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[…] (89 let) G?ttingen
Bivali??e	Nem?ka zveza Severnonem?ka konfederacija Nem?ko cesarstvo Weimarska republika Tretji rajh zasedena Nem?ija
Narodnost	nem?ka
Podro?ja	fizika
Ustanove	Univerza v Kielu Univerza v G?ttingenu Dru?ba cesarja Viljema
Alma mater	Univerza Ludvika in Maksimilijana v Münchnu
Mentor doktorske disertacije	Alexander von Brill Gustav Robert Kirchhoff Hermann von Helmholtz
Doktorski ?tudenti	Erich Kretschmann Gustav Ludwig Hertz Julius Edgar Lilienfeld Max Abraham Max von Laue Moritz Schlick Walter Hermann Schottky Walther Bothe Walther Meissner
Poznan po	utemeljitev kvantne fizike Planckov zakon Planckov sistem enot Planckova konstanta Planckova masa
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada za fiziko (1918) Copleyjeva medalja (1929)
Podpis

百度 　　此次发掘进一步确定了高陵的规模，“这种规模与洛阳的东汉帝陵陵园遗址相比明显较小，说明陵园在当时显然不是按照帝王的规格修建。

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nem?ki fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nem?ija) ? 4. oktober 1947, G?ttingen, zasedena Nem?ija.

?ivljenje in delo

Planck velja za enega najpomembnej?ih nem?kih fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po kon?ani srednji ?oli v Münchnu je ?tudiral pri Helmholtzu in Kirchhoffu v Berlinu. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za teoreti?no fiziko na Humboldtovi univerzi v Berlinu.

Spo?etka se je ukvarjal s termodinamiko. Prvi zakon termodinamike je bil ?e splo?no znan, drugega zakona pa ve?ina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za ireverzibilno spremembo ni zna?ilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, temve? to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakr?ne so bile pred njo. Z raziskovanjem entropijskega zakona je nadaljeval in izpeljal vrsto ena?b za kemi?ne reakcije za disociacijo plinov ter za razred?ene raztopine. Tako se je spoznal z fizikom Ostwaldom, in kasneje sta s ?e ostalimi fiziki trdila, da atomi ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, ki se je dokon?no polegel ?ele na za?etku 20. stoletja.

Planck v svojem delovnem kabinetu, datum neznan

Proti koncu 19. stoletja ga je pritegnila nova snov, in sicer sevanje ?rnega telesa. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim to?no merili sevanje. Preprosto re?eno: ?rno telo vse vpadlo (absorbirano) sevanje vpije in pri dani temperaturi od vseh teles najmo?neje seva. Za to sevanje velja Stefan-Boltzmannov zakon. V zvezi s to temo se je za?el ukvarjati s spektralno gostoto ter jo po neuresni?enih pri?akovanjih za?el raziskovati ?e s stali??a entropijskega zakona termodinamike. Pri ena?bi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval entropijo in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal Planckov zakon.

?e Boltzmann je odkril zvezo med entropijo in verjetnostjo. Da bi Planck smiselno izrazil verjetnost, je moral vpeljati poleg prve ?e drugo. Leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za vlo?eno delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov. S tem se je pri?elo obdobje kvantne fizike, ki se je uveljavilo ?ele leta 1922. Danes se kvant imenuje foton.

Zanimiva se mu je zdela tudi Einsteinova teorija relativnosti, v katere okviru je obravnaval termodinamiko. Nadaljnji korak pri tem pa je naredil Niels Bohr.

Po njem se imenuje Planckova konstanta $h\,$.

Publikacije

• Planck, M. (1900a). ?über eine Verbesserung der Wienschen Spektralgleichung?. Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft. 2: 202–204. Prevedeno v ter Haar, Dirk, ur. (1967). ?On an Improvement of Wien's Equation for the Spectrum?. The Old Quantum Theory (PDF). Pergamon Press. str. 79–81. LCCN 66029628.
• Planck, M. (1900b). ?Zur Theorie des Gesetzes der Energieverteilung im Normalspektrum?. Verhandlungen der Deutschen Physikalischen Gesellschaft. 2: 237. Prevedeno v ter Haar, Dirk, ur. (1967). ?On the Theory of the Energy Distribution Law of the Normal Spectrum?. The Old Quantum Theory (PDF). Pergamon Press. str. 82. LCCN 66029628.
• Planck, M. (1900c). ?Entropie und Temperatur strahlender W?rme? [Entropy and Temperature of Radiant Heat]. Annalen der Physik. 306 (4): 719–737. Bibcode:1900AnP...306..719P. doi:10.1002/andp.19003060410.
• Planck, M. (1900d). ?über irreversible Strahlungsvorg?nge? [On Irreversible Radiation Processes]. Annalen der Physik. 306 (1): 69–122. Bibcode:1900AnP...306...69P. doi:10.1002/andp.19003060105.
• Planck, M. (1901). ?über das Gesetz der Energieverteilung im Normalspektrum?. Annalen der Physik. 309 (3): 553–563. Bibcode:1901AnP...309..553P. doi:10.1002/andp.19013090310. Prevedeno v Ando, K. ?On the Law of Distribution of Energy in the Normal Spectrum? (PDF). Arhivirano iz prvotnega spleti??a (PDF) dne 22. februarja 2015. Pridobljeno 13. oktobra 2011.
• Planck, M. (1903). Treatise on Thermodynamics. Ogg, A. (transl.). London: Longmans, Green & Co. OL 7246691M.
• Planck, M. (1906). Vorlesungen über die Theorie der W?rmestrahlung. Leipzig: J.A. Barth. LCCN 07004527.
• Planck, M. (1914). The Theory of Heat Radiation. Masius, M. (transl.) (2. izd.). P. Blakiston's Son & Co. OL 7154661M.
• Planck, M. (1915). Eight Lectures on Theoretical Physics. Wills, A. P. (transl.). Dover Publications. ISBN 0-486-69730-4.
• Planck, M. (1943). ?Zur Geschichte der Auffindung des physikalischen Wirkungsquantums?. Naturwissenschaften. 31 (14–15): 153–159. Bibcode:1943NW.....31..153P. doi:10.1007/BF01475738.

Sklici

Grob Maxa Plancka in njegove dru?ine, Mestno pokopali??e (Stadtfriedhof) G?ttingen

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Max Planck v Wikimedijini zbirki
• Akademsko drevo Maxa Plancka na Physics Tree (angle?ko)
• Max Planck na Projektu Matemati?na genealogija (angle?ko)
• Max Planck – digitalizirana dela v projektu Gutenberg