京津冀专家共论三地协同发展新征程
Richard F. Phillips Feynman, ameri?ki fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – ?ir?e obmo?je New Yorka), ZDA, ? 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
?ivljenje
[uredi | uredi kodo]Njegov o?e, Melville Arthur Feynman, je bil trgovski potnik v manj?i tovarni z uniformami,[6] mati, Lucille, rojena Phillips, pa gospodinja. O?e je bil iz Minska, oba star?a sta bila litvaka.[7][8] Feynman je pozno za?el govoriti ?ele ob svojem tretjem rojstvem dnevu. Ko je odrasel, je govoril z newyor?kim naglasom,[9][10] tako zelo, da so njegovo obna?anje imeli za spakovanje in pretiravanje,[11][12] njegova prijatelja Pauli in Bethe pa sta neko? izjavila, da je govoril ?kot iz topa?.[11] V ?olo je Feynman hodil v rojstnem kraju in si pridobil sloves, da uspe?no popravlja radijske sprejemnike.
Po srednji ?oli je leta 1935 za?el ?tudirati matematiko na Tehni?ki visoki ?oli MIT v Cambridgeu, Massachusetts. Presedlal je na elektrotehniko in nazadnje na fiziko, iz katere je diplomiral leta 1939. V svoji diplomi je predlagal izviren in trajen pristop k ra?unanju sil v molekulah. Kot najbolj?emu ?tudentu v fiziki in matematiki vsaj v zadnjih petih letih – v nekaterih drugih predmetih je bil slab?i – so mu svetovali, naj nadaljuje ?tudij na drugi ?oli in mu priporo?ili Univerzo Princeton. V Princetonu je njegov mentor postal Wheeler, znan po svojem delu v jedrski fiziki in pozneje v splo?ni teoriji relativnosti. Skupaj z Bohrom je postavil okvir za teorijo cepitve uranovega jedra. Po?asni nevtroni cepijo le la?ji izotop urana, uran 235, hitri nevtroni pa tudi te?jega, uran 238, ki ga je v naravnem uranu 99,27 %.
Po izbruhu 2. svetovne vojne se je Feynman v Princetonu pridru?il skupini, ki si je prizadevala dobiti uran, obogaten z la?jim izotopom. Leta 1943 so skupino priklju?ili skrivnemu Projektu Manhattan, na?rtu za izdelavo jedrske bombe v Los Alamosu. Pred tem je leta 1942 Feynman uspe?no zagovarjal svoje doktorsko delo. V Los Alamosu je fizikalni oddelek vodil Oppenheimer, teoreti?ni fiziki pa je na?eloval Bethe. Feynman je postal vodja skupine, ki je raziskovala teoreti?na vpra?anja od pridobivanja la?jega uranovega izotopa do pojavov ob eksploziji bombe. K skupini so sodili tudi ra?unarji, ki so imeli vlogo dana?njega ra?unalnika. Uporabljali so mehani?ne ra?unske stroj?ke in si podajali izide na preluknjanih karticah. Feynman je postal znan po tem, da se je resno lotil vsakega problema in jih veliko tudi re?il. Po vojni ga je leta 1946 Bethe povabil za profesorja na Univerzo Cornell v Ithaci v zvezni dr?avi New York. Tu je bil do leta 1950, ko je pre?el na Tehni?ko visoko ?olo Caltech v Pasadeni, Kalifornija in ostal tam do smrti.
Feynman kot osebnost
[uredi | uredi kodo]Bil je zelo nenavadna osebnost. Med drugim ni priznal avtoritete in ni ni?esar verjel vnaprej, o vsem se je ?elel prepri?ati sam na svoj na?in. Proti volji star?ev se je leta 1941 poro?il z dekletom, katerega dnevi so bili ?teti. ?ena je za jetiko umrla leta 1945. Poleg o?eta in matere je najbolj vplivala na Feynmana. ?tudirala je umetnost, izdajala ?olski ?asopis in za ?tudij slu?ila s pou?evanjem klavirja. Feynman je odklanjal umetnost in filozofijo, ki jo je imel za prazno govorjenje. Odklonil je tudi judovsko vero star?ev, ?e? da si zgodbe v njenih knjigah nasprotujejo. Po njem je vsaka re? v matematiki bodisi trivialna bodisi nemogo?a, oziroma da lahko matematiki doka?ejo samo trivialne izreke. Ko je namre? neko? gostoval na In?titutu za vi?ji ?tudij v Princetonu, je med popoldanskim pitjem ?aja in kave pogosto prisluhnil klepetu matematikov in skoraj vedno je ?lo pribli?no takole: Prvi matematik je drugemu vneto nekaj pojasneval in pisal po tabli, medtem ko ga je drugi stalno prekinjal z vzkliki ?To je nemogo?e!?, ?Ne, to je zares nemogo?e!?. Tako sta se prepirala ?etrt ali pol ure, potem pa je tisti drugi nenadoma veselo ugotovil: ?Ah, saj to je vendar trivialno!? Po ?enini smrti je bil osamljen in se je spustil v veliko dogodiv??in z ?enskami. Pred njim niso bile varne niti ?ene prijateljev in ?tudentov. Leta 1952 se je poskusil ustaliti in se je poro?il vdrugo s profesorico arheologije Mary Louise Bell. Toda zakon je ?el kmalu narazen leta 1956.
Leta 1954 je kot tretji fizik dobil ameri?ko nagrado Alberta Einsteina. Leta 1956 je v svojem slavnem predavanju prvi? spregovoril o mo?nostih molekularne tehnologije: ?Kar se mene ti?e, zakoni fizike ne nasprotujejo temu, da bi bilo stvari mogo?e graditi atom za atomom.? Obljubljal je majcene robote, ki bi lahko popravljali bolne telesne celice. Imenoval jih je 'peroralni kirurgi'. Njegove zamisli so ponudile snov za gradove v oblakih in so ga kasneje nepravilno navajali. Leta 1958 se je udele?il konference o miroljubni uporabi jedrske energije in je med kopanjem ob ?enevskem jezeru spoznal Angle?injo, ki je ?elela pobegniti iz malomestnega okolja in ob delu spoznati svet. To je bil za?etek razgibane zgodbe, ki je preko zapletov z vizo dekle nazadnje pripeljala v Ameriko. Poro?ila sta se leta 1960. Rodil se jima je sin in pozneje sta posvojila deklico. Feynman je postal dru?inski o?e in je znal ravnati z otroki, vendar se je ?e naprej zanimal za veliko stvari. V Los Alamosu je pri?el na glas, da zna odpirati blagajne, v katerih naj bi fiziki hranili tajne dopise in ugotovitve. Feynman je po premisleku, s posku?anjem in spretnostjo, ki si jo je pridobil, odprl nekaj blagajn, kar ni bilo pretirano te?ko. Vendar se je glas o tem raz?iril na vse strani. Preden je za?el delo na Caltechu, je bil najprej nekaj tednov in potem vse leto v Riu de Janeiru. Nau?il se je toliko portugal??ine, da je lahko predaval na tamkaj?nji univerzi. ?e prej se je navdu?il za bobnanje, zdaj pa je sodeloval v ansamblu, pridno vadil in z njim uspe?no nastopil na karnevalu. Pokazalo se je, da ima za bobnanje pravi dar. Pozneje je sam in skupaj z drugimi velikokrat nastopil kot bobnar na bongu in drugih bobnih.
Leta 1960 je Feynman izkoristil za spoznavanje drugega podro?ja. V znani skupini na Caltechu se je lotil raziskovanja v genetiki in bil tudi pri tem uspe?en. Nato se je oprijel slikarstva. Neki slikar ga je v zameno za ure iz kvantne mehanike pou?eval o slikarstvu. Feynman je priredil odmevno razstavo in prodal ve? slik. Na svoji ko?i je hotel preskusiti nekatere trditve. Dal se je zapreti v veliko podvodno posodo in se v popolnem miru navadil opazovati sebe od zunaj. Spra?eval se je, kako delujejo mo?gani in uvidel, da tu ne gre za ni? nenavadnega. Do enakega sklepa je pri?el tudi na sre?anju z Urijem Gellerjem, ki si je pred Feynmanom zaman prizadeval ukriviti klju? ?z mo?jo volje?. Feynman se ni menil za javne zadeve. ?eprav je bil najbolje pla?ani profesor na Caltechu, ni hodil na seje in ni pisal prijav za raziskovalne naloge. Tako stali??e so mu ?tevilni kolegi zamerili. Ko sta njegova otroka obiskovala ?olo, je sodeloval v odboru za u?benike zvezne dr?ave Kalifornije. Odklonil je novo matematiko in povzro?il vihar, ko je razkril nepremi?ljenost zalo?nikov pri izdajanju u?benikov. Najprej je ?elel odkloniti Nobelovo nagrado in posku?al izstopiti iz ameri?ke akademije znanosti. Po nagradi je stavil, da deset let ne bo sprejel nobene ?odgovorne dol?nosti?, zaradi katere ?bi moral drugim osebam dajati navodila, kaj naj naredijo?. Leta 1976 je zadovoljen sprejel deset dolarjev za dobljeno stavo. Dve leti pred smrtjo je ravnal druga?e, ko se je dal imenovati v Reaganovo komisijo, ki je raziskala nesre?o raketoplana Challenger. Po posvetovanju z in?enirji je hitro ugotovil, da je bilo za nesre?o krivo tesnilo, ki je zaradi nizke temperature zgubilo pro?nost in dopustilo, da je u?el plamen iz pogonske rakete s trdim gorivom. Na zasedanju komisije, ki ga je prena?ala televizija, je kos tesnila zvil in vtaknil v vodo z ledom; kos je nekaj ?asa ostal zvit, tudi ko ga je vzel iz vode. Pozneje se je zavzel za in?enirje, ki so opozarjali na pomanjkljivosti, in obto?il vodstvo ameri?kega vesoljske agencije NASA, da iz ?elje po uspehih in podpori politikov opozoril ni upo?tevalo.
?e leta 1978 je zbolel. Iz trebuha so mu odstranili velik tumor. Malo pred tem so za rakom operirali tudi ?eno. ?ez tri leta se je tumor ponovil in to pot je bila operacija te?avnej?a. Odstranili so mu tudi ledvico in vranico. Pozneje je izbruhnila ?e druga oblika raka, ki je prizadela kri. Morda je bila bolezen povezana s sodelovanjem pri poskusni eksploziji prve jedrske bombe. Kljub temu je Feynman ?e naprej predaval. Proti koncu leta 1987 se je razvil tretji tumor in odpovedala mu je tudi preostala ledvica. Tedaj se je odlo?il, da se ne bo ve? zdravil. Pred smrtjo je izjavil: ?Ne bi maral umreti vdrugo, tako dolgo?asno je.?
Feynman je rad pripovedoval zgodbe, v katerih je nastopal kot junak. V mislih jih je predeloval in ponovno pripovedoval. V pogovoru se je nenavadno hitro in duhovito odzval. Pozneje se je pokazalo, da je ve?ino izjav skrbno premislil in pripravil vnaprej. To velja tudi za nekatere zgodbe; zbrane so v dveh knjigah, ki jih imamo lahko za nekak?no avtobiografijo. Knjigi je sicer napisal in uredil Ralph Leihton, sin fizika Roberta Leightona. S Feynmanom sta skupaj bobnala, pa je zgodbe ve?krat sli?al. Prva knjiga Zagotovo se ?alite, gospod Feynman. Dogodiv??ine radovednega zna?aja (Surely You're Joking, Mr. Feynman! Adventures of a Curious Character), (Unwin Paperbacks, London 1986), je postala uspe?nica leta 1985, druga Kaj ti mar, kaj mislijo drugi. Nadaljnje dogodiv??ine radovednega zna?aja (What Do You Care What Other People Think?) je iz?la po smrti. Naslov prve je vzet po vzkliku strah zbujajo?e dekanove ?ene z Univerze Cornell, ko je Feynman na vpra?anje, ali ?eli v ?aj smetano ali limono, odgovoril: ?Oboje?. Naslov druge je izrek Feynmanove prve ?ene. Leta 1995 je iz?el podroben ?ivljenjepis z naslovom Genij: ?ivljenje in znanost Richarda Feynmana ter drugih, ki ga je napisal James Gleick. Ne glede na razgibano ?ivljenje bo Feynman ostal znan po svojem delu v fiziki. Tudi pri tem je posku?al biti po vsej sili samosvoj. Nekateri njegovi prijatelji mislijo, da ga je izrecna ?elja po izvirnosti kdaj tudi zavrla in osamila. Lahko bi ga celo onemogo?ila, ?e ne bi bil tako bister in delaven. Primerjajo ga z nekom, ki rine v hribe bos, ker ho?e pokazati, da je to mogo?e. Le malo je bral fizikalne revije in tudi svojih redkih doktorantov ni spodbujal, da bi brali. Lahko si mislimo, da je bil za okolico pogosto neprijeten in je poleg ob?udovanja zbujal tudi strah in odpor. Nekaj ?tudentov je zaradi njega pustilo fiziko ali pre?lo s teoreti?ne na eksperimentalno. Feynman se je zameril celo nekaterim najtesnej?im sodelavcem, ?eprav se je posku?al dr?ati pravila: ?Daj mu ve? priznanja, kot mu gre.?
Feynman kot znanstvenik
[uredi | uredi kodo]Kot drugi znani teoreti?ni fiziki je Feynman vtisnil svoj pe?at ?tevilnim delom fizike. V prvem ?lanku leta 1939 je s svojim profesorjem obravnaval gibanje vesoljskih delcev pod vplivom magnetnega polja zvezd v galaksiji. Istega leta je pod naslovom Sile v molekulah iz?la njegova diplomska naloga. Doktorskemu delu leta 1942 je sledilo nekaj del iz Los Alamosa, ki jih ni bilo mogo?e objaviti. Leta 1945 je skupaj z Wheelerjem objavil ?lanek Sodelovanje z absorberjem kot mehanizem sevanja. Wheeler je namre? mislil, da njunega skupnega dela Feynman ne more predlo?iti kot doktorsko delo. ?lanek obravnava sevanje elektrona, najla?jega naelektrenega delca, katerega delovanje na druge naelektrene delce opi?emo navadno z elektri?nim poljem. Prva te?ava je v tem, da energija v polju naraste ?ez vse meje, ?e si mislimo, da elektron postaja vse manj?i. Na drugi strani pa za zdaj ka?e, da elektronu ne moremo prirediti kon?ne razse?nosti. Tu je ?e druga te?ava. Polje elektrona deluje tudi na njegov naboj. Ni mogo?e preprosto privzeti, da polje elektrona ne deluje na naboj, iz katerega izvira, saj prav s tem delovanjem pojasnimo sevanje elektrona, ?e ga premaknemo. Wheeler in Feynman sta se posku?ala odpovedati polju in privzeti, da elektroni delujejo na daljavo zgolj na druge elektrone. To se je obneslo, ?e sta poleg zakasnjenega delovanja upo?tevala ?e vnaprej?nje delovanje. Zakasnitev je lahko pojasniti: ?e premaknemo elektron, motnja potrebuje nekaj ?asa, da dospe do drugih oddaljenih elektronov. Uvedba vnaprej?njega delovanja, to je motnje, preden premaknemo elektron, pa se nam upira. Taka v ?asu simetri?na slika pripelje do vseh znanih ugotovitev in se izogne te?avam z neomejeno energijo polja ali delovanjem elektrona nase. Privzeti je treba le, da je vsenaokoli dovolj snovi, ki absorbira izsevano valovanje. Feynman je o tem predaval in Einstein, ki je tedaj delal v Princetonu, je zamisel lepo sprejel. Feynmana in Wheelerja, ki sta ga obiskala, je celo opozoril, da je imel pred tridesetimi leti podobno zamisel. Slediti bi morala odlo?ilna poteza, opis bi bilo treba prevesti v kvantno mehaniko, v kateri elektrona ni mogo?e opisati tako, kot opisujemo velika telesa. Toda to jima ni uspelo, ?eprav je Wheeler sprva trdil druga?e. Feynmana to ni posebej prizadelo. Med razmi?ljanjem o novih re?itvah se je tako izpopolnil, da je lahko sprejel neko Diracovo misel in jo dalje razvil. Gibanje teles so lahko obravnavali na dva na?ina: ali tako, da so za vsak trenutek in kraj posebej dolo?ili silo drugih teles, ali tako, da so upo?tevali celotno gibanje po vseh mogo?ih poteh in dejansko pot izbrali z zahtevo, da je koli?ina, imenovali so jo akcija, najve?ja ali najmanj?a. Svetloba potuje na primer iz to?ke v drugo to?ko po poti, za katero porabi najkraj?i ?as. Feynman je upo?teval vse mogo?e poti elektrona iz to?ke v drugo to?ko, izra?unal akcijo in zahteval, da dose?e najve?jo ali najmanj?o vrednost. Tako je na dotlej neznan na?in pri?el do znane osnovne ena?be kvantne mehanike, ki jo je ?e leta 1926 postavil Schr?dinger. Kakor je zna?ilno za kvantno mehaniko, pri tem ni dobil dolo?ene poti, ampak samo verjetnost za prehod od prve do druge to?ke. Feynman je avtor renormalizacijske teorije, ki so jo najprej za potrebe kvantne mehanike razvili ?e Dyson, Schwinger in drugi fiziki. Proti koncu 40. let je imel vodilno vlogo pri razvoju kvantne elektrodinamike. Za to svoje delo je leta 1965 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, ki jo je delil ?e s Tomonago in Schwingerjem. Zelo znan je tudi po Feynmanovih grafih, s katerimi lahko zelo nazorno opi?emo interakcije med osnovnimi delci, ter po svojih predavanjih Feynmanova predavanja iz fizike za prvi in drugi letnik ?tudentov na visoki tehni?ki ?oli Caltech v letih 1961 do 1963. Tri rde?e knjige, ki sta jih uredila Ralph Leighton in Mathew Sands, so prava zakladnica za fizika. Za za?etnike pa so prezahtevne. Tako je na predavanja prihajalo vse manj za?etnikov, a predavalnica je ostala polna, ker so njihova mesta zasedli raziskovalci. V knjigah so iz?li ?e zapiski ?estih drugih Feynmanovih predavanj, ki so jih sestavili ve?inoma poslu?alci. Napisal je ?e Lastnosti fizikalnega zakona (The Character od Physical Law), 1967 in QED - Kvantna elektrodinamika: ?udna teorija svetlobe in snovi (QED: The Strange Theory of Light and Matter), 1985.
Dela
[uredi | uredi kodo]?ivljenjepisi
[uredi | uredi kodo]- Gotovo se ?alite, gospod Feynman. (Surely You're Joking, Mr. Feynman! Adventures of a Curious Character), knjiga (Richard P. Feynman, Ralph Leighton, Edward Hutchings) (COBISS)
- Kaj ti mar, kaj mislijo drugi. Nadaljnje dogodiv??ine radovednega zna?aja (What Do You Care What Other People Think?), knjiga (Richard P. Feynman, Ralph Leighton)
- Genij: ?ivljenje in znanost Richarda Feynmana ter drugih (Genius: The Life and Science of Richard Feynman), James Gleick, Pantheon, 1992, ISBN 0-679-74704-4
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 7495 Feynman.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Opombe
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Фейнман Ричард Филлипс // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
- ↑ 4,0 4,1 FamilySearch Family Tree — 2009.
- ↑ Record #118827545 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ O'Connor; Robertson (2002).
- ↑ Oakes (2007), str. 231.
- ↑ ?Richard Phillips Feynman?. Timeline of Nobel Prize Winners (v angle??ini). Pridobljeno 23. aprila 2013.
- ↑ Chown (1985), str. 34.
- ↑ Close (2011), str. 58.
- ↑ 11,0 11,1 Sykes (1994), str. 54.
- ↑ Friedman (2004), str. 231.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Chown, Marcus (2. maj 1985), ?Strangeness and Charm?, New Scientist: 34, ISSN 0262-4079[mrtva povezava]
- Close, Frank (2011), The Infinity Puzzle: The Personalities, Politics, and Extraordinary Science Behind the Higgs Boson, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-959350-7, OCLC 840427493
- Gribbin, John R.; Gribbin, Mary (1998), Richard Feynman: A Life in Science, London: Penguin Books, COBISS 190850, ISBN 0-14-025334-3, OCLC 906761580
- Friedman, Jerome Isaac (2004), ?A Student's View of Fermi?, v Cronin, James Watson (ur.), Fermi Remembered, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-12111-6, OCLC 835230762
- Oakes, Elizabeth H. (2007), Encyclopedia of World Scientists, Revised edition, New York: Facts on File, ISBN 978-1-4381-1882-6, OCLC 466364697
- O'Connor, J. J.; Robertson, E. F. (Avgust 2002), Richard Phillips Feynman (v angle??ini), Univerza svetega Andreja, arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 29. septembra 2007, pridobljeno 23. aprila 2013
- Sykes, Christopher (1994), No Ordinary Genius: the Illustrated Richard Feynman, New York: W. W. Norton, ISBN 0-393-03621-9, OCLC 924553844
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Akademsko drevo Richarda Phillipsa Feynmana na Physics Tree (angle?ko)
- Stran o Richardu Phillipsu Feynmanu Univerze svetega Andreja (angle?ko)
- Richard Phillips Feynman na Projektu Matemati?na genealogija (angle?ko)
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Akademsko | |
| Umetniki | |
| Ljudje | |
| Drugo | |
- Rojeni leta 1918
- Umrli leta 1988
- Ameri?ki fiziki
- Ameri?ki matematiki
- Ameri?ki slikarji
- Ameri?ki akademiki
- Ameri?ki Judje
- Judovski fiziki
- Judovski matematiki
- Judovski znanstveniki
- Diplomiranci Tehnolo?kega in?tituta Massachusettsa
- Doktorirali na Univerzi Princeton
- Projekt Manhattan
- Predavatelji na Univerzi Princeton
- Predavatelji na Univerzi Cornell
- Predavatelji na Kalifornijskem tehnolo?kem in?titutu
- Tuji ?lani Kraljeve dru?be
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Prejemniki nacionalne medalje znanosti
- Ameri?ki univerzitetni u?itelji
- Richard Phillips Feynman