[超级城市系列之谁和我们在一起]第五集 新移民大军 甲虫
 | |
| Sestava: | osnovni delec |
| Statistika: | bozonska |
| Status: | opazovan poskusno – opazovali so bozon ?skladen? s Higgsovim, do julija 2012 si znanstveniki ?e niso enotni ali gre res za Higgsov bozon.[1] |
| Simbol(i): | H0 |
| Predpostavil: | R. Brout, F. Englert, P. W. Higgs, G. Guralnik, C. R. Hagen in T. W. B. Kibble (1964) |
| Odkril: | z detektorjema ATLAS in CMS so opazovali zdru?ljivi delec (2012) |
| ?tevilo tipov: | 1 v standardnem modelu; 5 ali ve? v supersimetri?nih modelih |
| Masa: | 125,3 ± 0,6 GeV/c2,[2] ～126 GeV/c2[3] |
| Elektri?ni naboj: | 0 |
| Barvni naboj: | 0 |
| Spin: | 0 |
Higgsov bozon [híksov- bozón] je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev. Njegova vloga je precej osnovna: Higgsovi bozoni so nosilci Higgsovega polja, za katero se predvideva, da pre?ema vse Vesolje in daje vsem drugim delcem maso. Ker je Higgsovo polje skalarno, mora imeti Higgsov bozon (notranji) spin enak ni?. Higgsov bozon nima elektri?nega in barvnega naboja. Je tudi zelo nestabilen in po nastanku skoraj takoj v ?asu 1 zeptosekunde razpade v druge delce. ?e se bo izkazalo, da Higgsovi bozoni ne obstajajo, bo treba upo?tevati brezhiggsovske modele. V nekaterih razli?icah standardnega modela lahko obstajajo razli?ni Higgsovi bozoni.
Domnevo o obstoju takega bozona je leta 1964 postavil ?kotski fizik Peter Ware Higgs. Do leta 2002 so v pospe?evalnikih po svetu pre?esali energije do 115 GeV. ?eprav so zaznali nekaj posami?nih dogodkov, ki bi jih lahko pripisali Higgsovemu bozonu, odkritja niso mogli dokon?no potrditi. Predvidevajo, da bo njegov obstoj doko?no potrdil Veliki hadronski trkalnik (LHC) v raziskovalnem sredi??u CERN. Do konca leta 2011 je vrsta eksperimentov v trkalniku pokazala, da bi Higgsov bozon lahko imel maso pribli?no 125 GeV/c2. 4. julija 2012 sta znanstveni skupini detektorjev CMS in ATLAS neodvisno sporo?ili, da sta potrdili formalno odkritje prej neznanega bozona z maso med 125–127 GeV/c2, katerega vedenje se s standardno deviacijo 5 sigma ?ujema? s Higgsovom bozonom. Kljub temu pa so znanstveniki previdni pri izjavah, ali gre res za Higgsov bozon. Na podlagi nadaljnjih raziskav bodo la?je definirali odkritje.[4]
V medijih Higgsov bozon pogosto imenujejo ?bo?ji delec?, kar naj bi ponazarjalo njegovo osnovno vlogo v na?em razumevanju vesolja.[b]
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Tak?en dogodek se lahko zgodi tudi zaradi drugih procesov. Detekcija vklju?uje statisti?no pomembni prese?ek tak?nih dogodkov pri dolo?enih energijah.
- ↑ Poimenovanje izvira iz angle?kega izraza God particle, ki ga je vpeljal fizik Leon Max Lederman v svoji poljudnoznanstveni knjigi na to temo. Po?alil se je, da je izraz uporabil tudi zato, ker mu zalo?nik ni pustil napisati goddamn particle (?prekleti delec?), poimenovanja, ki se nana?a na te?avnost njegovega iskanja.[5]. ?tevilni raziskovalci to ime zavra?ajo, saj vloga Higgsovega bozona ni tako vseobsegajo?a kot nakazuje.[6] Imajo ga bolj za hiperbolo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ ?CERN experiments observe particle consistent with long-sought Higgs boson? (v angle??ini). CERN press release. 4. julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. julija 2012. Pridobljeno 4. julija 2012.
- ↑ Taylor, Lucas (4. julij 2012). ?Observation of a New Particle with a Mass of 125 GeV?. CMS Public Website (v angle??ini). CERN.
- ↑ ?Latest Results from ATLAS Higgs Search? (v angle??ini). ATLAS. 4. julij 2012. Pridobljeno 4. julija 2012.
- ↑ Odkrili nov delec, ki "ustreza Higgsovemu", MMC RTV SLO
- ↑ Lederman; Teresi (1993).
- ↑ Evans, Robert (14. november 2011). ?The Higgs boson: Why scientists hate that you call it the 'God particle'?. National Post (v angle??ini). Pridobljeno 4. julija 2012.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Lederman, Leon Max; Teresi, Dick (1993). The God Particle: If the Universe is the Answer, What is the Question. Houghton Mifflin Company.
