【独家盘点】2018年2月甘肃查处一批违反作风纪律规定典型问题
| Jedrska fizika |
|---|
 |
Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim elektri?nim nabojem 1,6022 · 10-19 As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostej?ega izotopa vodika 1H, ki ga sestavlja samo proton). Protone in nevtrone v jedru ve?e mo?na jedrska sila. ?tevilo protonov v jedru je tisto, ki dolo?a, za kateri kemijski element gre.
Protone se uvr??a med barione. Sestavljeni so iz po treh kvarkov: dveh kvarkov ?gor? in enega kvarka ?dol?.
V kemiji in biokemiji se izraz ?proton? pogosto uporablja za vodikov ion v vodni raztopini, torej za hidronijev ion. V tem kontekstu je protonski donor kislina, protonski akceptor pa baza.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Protone je odkril leta 1918 novozelandski fizik Ernest Rutherford. Pri opazovanju du?ika v plinastem agregatnem stanju je v scintilacijskih merilnih napravah opazil sledi vodika pri trku dveh delcev alfa s plinom. Dognal je, da lahko vodik izhaja le iz du?ika in zaradi tega mora du?ik vsebovati vodikovo jedro. Na ta na?in je predlagal, da je vodikovo jedro, za katerega so vedeli, da ima vrstno ?tevilo 1, osnovni delec. Imenoval ga je proton, po gr?ki [besedi protos, kar pomeni prvi.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Janez Strnad, Iz tak?ne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. (COBISS)
