旅游--甘肃频道--人民网
| Gr??ina | |
|---|---|
| ελληνικ? elliniká ?λληνικ? hellēnik? | |
| Izgovarjava | elini?ka |
| Materni jezik | Gr?ija, Ciper, Albanija, Italija, Tur?ija, Egipt, Gruzija, Bolgarija, Romunija, Francija, Ukrajina, Rusija in gr?ka diaspora |
?t. maternih govorcev | 12 milijonov[1][2] |
indoevropski
| |
Standardne oblike | |
| Nare?ja | starogr?ki dialekti (izumrli)
|
| Pisava | gr?ka pisava gr?ka Braillova pisava |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Gr?ija Ciper Evropska unija |
Priznani manj?inski jezik | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | el |
| ISO 639-2 | gre (B) ell (T) |
| ISO 639-3 | Razli?no: grc – stara gr??ina ell – moderna gr??ina pnt – pontska gr??ina gmy – mikenska gr??ina cpg – kapadokijska gr??ina yej – judovsko-gr?ki jezik tsd – cakonski jezik |
| Glottolog | gree1276 |
| Linguasphere | 56-AAA-a (variacije: 56-AAA-aa to -am) |
G???ina (gr?ko Ελληνικ?, latinizirano: Elliniká, starogr?ko ?λληνικ?, latinizirano: Hellēnik?) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Gr?iji. V Gr?ijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci) okoli leta 2000 pr. n. ?t. V 1. tiso?letju pr. n. ?t. je bilo ve? razli?nih nare?ij, ki so se delila na te nare?ne skupine: jonsko-ati?ka (jonsko, ati?ko), dorska, ajolska in arkadsko-kiprska. Od 3. stoletja pr. n. ?t. naprej je nekdanja nare?ja postopoma izpodrinila t. i. skupna gr??ina (koiné), ki je prednica srednjeve?ke in dana?nje nove gr??ine.
Najstarej?a ohranjena gr?ka besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. ?t.) in v celinski Gr?iji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirint; nastale okoli 1200 pr. n. ?t.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna pisava B.
Izvor gr?kega jezika in njegovega nare?ja
[uredi | uredi kodo]Gr?ki jezik spada v indoevropsko dru?ino jezikov. Tej jezikovni dru?ini so pripadala ljudstva, ki so v 3. tiso?letju pr. n. ?t. ?ivela na obmo?ju ju?ne Rusije, predniki Grkov pa natan?neje na zahodni obali ?rnega morja[navedi vir]. Ta ljudstva so se v 2. tiso?letju pr. n. ?t. za?ela seliti po Evropi, na Balkan in v Azijo. Priseljenci s severa so se postopoma naselili na celotno obmo?je dana?nje Gr?ije in Male Azije. Ob tem niso naleteli na prazen prostor, ampak so tam ?iveli staroselci. V medsebojnem vplivu se je razvila nova civilizacija. Sicer ni jasno, kolik?en je bil dejanski vpliv staroselcev na jezik priseljencev, dejstvo pa je, da se je gr?ki jezik razvil do srede 2. tiso?letja pr. n. ?t.
Grki so bili razdeljeni na ve? plemen. Najpomembnej?i med njimi so bili Jonci, Dorci in Ajolci. Ta plemena niso imela skupnega knji?nega jezika, ampak je vsako uporabljalo svoje nare?je. Eno najpomembnej?ih nare?ij je bil klasi?ni ati?ki jezik, torej nare?je, ki se je govorilo in pisalo na obmo?ju Atike v klasi?ni dobi. V tem nare?ju so pisali najpomembnej?i avtorji gr?ke antike, mesto pa je na kulturnem podro?ju u?ivalo velik ugled. Ko je po smrti Aleksandra Velikega, ki je prvi? v zgodovini Grke zdru?il v eno dr?avo, pri?lo do zlitja nare?ij v en skupen jezik (κοιν? δι?λεκτο?), je bila njegova osnova ravno ati?ko nare?je. Ta skupni jezik se je uporabljal kot sporazumevalni jezik v dr?avah, ki so nastale na obmo?ju velikega Aleksandrovega imperija.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Gr??ina se je na Balkanu govorila od konca tretjega tiso?letja pr. n. ?t. Najstarej?i dokaz za to je v Meseniji najdena glinasta tablica (linearna pisava B) iz let med 1450 in 1350 pr. n. ?t.[9], tako da je gr??ina najstarej?i ?e ?ive?i jezik. Med indoevropskimi jeziki, katerih starost potrjujejo pisani viri, se lahko z njo meri samo izumrla anatol??ina.
Obdobja
[uredi | uredi kodo]
Gr??ina se obi?ajno deli na ta obdobja:
- protogr??ina: jezik brez pri? v pisni obliki, verjetno zadnji skupni prednik vse znanih zvrsti gr??ine. Indoevropski govorci so verjetno pri?li na gr?ki polotok konec 3. tiso?letja pr. n. ?t. Od takrat se v Gr?iji brez prekinitev govori gr?ko;
- mikenska gr??ina: jezik mikenske civilizacije. Zapisan je v linearni pisavi B na tablicah od 15. stoletja pr. n. ?t. dalje;
- stara gr??ina: s svojimi raznimi nare?ji je jezik arhai?nega in klasi?nega obdobja anti?ne gr?ke civilizacije. Jezik je bil na splo?no znan po vsem rimskem imperiju. Stara gr??ina je bila v zahodni Evropi v srednjem veku pozabljena, vendar je ostala uradni jezik bizantinskega sveta; preostala Evropa jo je spoznala ob padcu Konstantinopla in selitvi Grkov na zahod;
- gr??ina koiné: zlitje jonske gr??ine z ati?ko, to je z nare?jem Aten, je bilo za?etek nastajanja prvega skupnega gr?kega nare?ja, ki je postala lingua franca v vzhodnem Sredozemlju in na Bli?njem vzhodu. Koiné lahko najprej zasledimo v vojskah in na osvojenih ozemljih Aleksandra Velikega; po helenisti?ni kolonizaciji znanega sveta in po rimljanski osvojitvi Gr?ije, je Rim postal dejansko dvojezi?en in koiné je postal latin??ini enakovreden jezik rimskega imperija. Izvor kr??anstva lahko zasledimo tudi prek gr??ine koiné, saj so apostoli uporabljali ta jezik v Gr?iji in drugod po gr?ko govore?em svetu (oikumene). Koiné je znan tudi kot helenisti?na gr??ina, gr??ina Nove zaveze in v?asih bibli?na gr??ina, saj je jezik Septuaginte, to je skupnega prevoda nove in stare zaveze;
- srednjeve?ka gr??ina, znana tudi kot bizantinska gr??ina: nadaljevanje jezika koiné med bizantinskim imperijem do njegovega propada v 15. stoletju. Srednjeve?ka gr??ina je ime za ?tevilne govorne in pisne sloge, vse od potomcev govorjenega koiné (ki je v marsikaterem pogledu ?e blizu moderni gr??ini) do akademsko dvignjenih oblik, ki opona?ajo ati?ko gr??ino. Ve?ina pisane gr??ine, ki je bila uradni jezik bizantinskega cesarstva, je eklekti?no sti?i??e, ki temelji na tradiciji pisanega jezika koiné;
- moderna gr??ina, s koreninami v srednjeve?ki gr??ini je v moderni gr??ini ?utiti vplive bizantinskega obdobja, ki segajo do 11. stoletja. Govorijo jo Grki. Poleg standardne moderne gr??ine ima veliko nare?ij.
Diglosija
[uredi | uredi kodo]V sodobnih ?asih je za gr?ki jezik zna?ilna diglosija ali dvojezi?je, to je obstoj doma?ega jezika (vernakularja) na eni strani in arhaizirane oblike jezika na drugi strani. Gr?ko jezikovno vpra?anje je ime za polarizacijo med dvema konkuren?nima vrstama moderne gr??ine: demotike, dana?nje oblike gr?kega jezika na eni strani, in katarevuse, to je pre?i??eni jezik med demotsko in staro gr??ino, razvite v za?etku 19. stoletja, ter jezika za literarne in uradne namene novonastale gr?ke dr?ave. Leta 1976 so demotiko razglasili za uradni jezik Gr?ije, dodali so mu zna?ilnosti katarevuse in v tej obliki se danes uporablja za vse uradne namene in v izobra?evanju.
Zgodovinska enotnost
[uredi | uredi kodo]
Zgodovinska enotnost in neprekinjena istovetnost razli?nih faz gr?kega jezika se pogosto poudarjata. ?eprav je gr??ina do?ivela morfolo?ke in fonolo?ke spremembe, ki jih lahko primerjamo s spremembami v drugih jezikih, nikoli, od klasi?ne antike dalje, kulturna, literarna in pravopisna tradicija jezika ni bila prekinjena do take mere, da bi lahko govorili o nastanku novega jezika. Gr?ki govorniki danes ?e vedno pogosto jemljejo literarna dela anti?ne gr??ine kot del lastnega, ne pa tujega jezika. [10] Pogosto je sli?ati mnenje, da so bile zgodovinske spremembe sorazmerno majhne v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki, kot na primer: "Homerjeva gr??ina je verjetno bli?e demotski gr??ini, kot pa je angle??ina 12. stoletja blizu angle??ini, ki se govori danes." [11]
Slovenjenje gr?kih imen
[uredi | uredi kodo]Priporo?ila o rabi gr?kih besed presega pravila pre?rkovanja (gr?ke abecede); saj je treba dolo?iti tudi pregibanje in skladnjo. Poleg tega so se nekatere oblike v jezikovni praksi ?e ustalile. Nekatera imena so k nam za?la tudi posredno, najve? prek latin??ine. V slovenskem prevodnem slovstvu in slovarjih najdemo razli?na slovenjenja. Novej?a priporo?ila (Slovenski pravopis, namenski slovar s pravili Bronislave Aubelj[12]) temeljijo na pribli?evanju k izvorni obliki.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- demotiki – sodobni uradni gr?ki jezik
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ ?arhivska kopija?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. decembra 2010. Pridobljeno 6. septembra 2014.
- ↑ ?arhivska kopija?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 4. oktobra 2016. Pridobljeno 8. novembra 2013.
- ↑ ?Greek?. Urad visokega komisarja za ?lovekove pravice. Pridobljeno 8. decembra 2008.
- ↑ Jeffries, Ian. Eastern Europe at the end of the 20th century. Books.google.com. str. 69. Pridobljeno 9. septembra 2013.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 ?List of declarations made with respect to treaty No. 148?. Council of Europe. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 22. maja 2012. Pridobljeno 8. decembra 2008.
- ↑ ?Greek in Hungary?. Database for the European Charter for Regional or Minority Languages. Public Foundation for European Comparative Minority Research. Pridobljeno 31. maja 2013.
- ↑ Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs: Italy: The Greek Community
- ↑ Tsitselikis, Konstantinos (2013). ?A surviving treaty: the lausanne minority protection in Greece and Turkey?. V Kristin Henrard (ur.). The interrelation between the right to identity of minorities and their socio-economic participation. Leiden: Martinus Nijhoff. str. 294–295.
- ↑ ?Ancient Tablet Found: Oldest Readable Writing in Europe?. National Geographic Society. 30. marec 2011. Pridobljeno 22. novembra 2013.
- ↑ Browning, Robert. Medieval and Modern Greek. Cambridge University Press, 1983. ISBN 0-521-29978-0
- ↑ Margaret Alexiou (1982): Diglossia v Gr?iji. V: William Haas (1982): Standardni jeziki: pisano in govorjeno. Manchester University Press ND. ISBN 0-389-20291-6, ISBN 978-0-389-20291-2
- ↑ Aubelj, Bronislava (1997). Anti?na imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan. COBISS 67266816. ISBN 961-6183-34-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Splo?no ozadje
[uredi | uredi kodo]- Gr??ina, (v angle??ini) Columbia Electronic Encyclopedia.
- Gr?ki jezik in lingvistika, v angle??ini – koristni podatki o zgodovini jezika, moderna lingvistika in gr??ina, orodja za u?enje gr??ine.
- Aristotelova univerza v Solunu, Portal za gr??ino, u?na sredstva za gr?ki jezik, jezikoslovje
- Projekt Perzej (v angle??ini) ima ?tevilne pripomo?ke za ?tudij klasi?nih jezikov in literature
- Uvod v anti?no gr??ino, v angle??ini, University of California, Berkeley
