王源出席巴塞尔钟表珠宝展 流畅英文发言获赞无数——新华网——湖南

Mikene Μυκ?ναι Μυκ?νη
Levja vrata v Mikenah
Lokacija	Argolida, Gr?ija
Koordinati	37°43′50″N 22°45′25″E
Tip	naselje
Zgodovina
Obdobje	bronasta doba
Kulture	anti?na Gr?ija
Kraj svetovne dedi??ine UNESCO
Uradno ime: Archaeological Sites of Mycenae and Tiryns
Tip	kultura
Kriterij	i, ii, iii, iv, vi
Razglasitev	1999 (23. seja)
Evid. ?t.	941
Dr?ava	Gr?ija
Obmo?je	Evropa in Severna Amerika

百度 除了学生、教师、家长，多位明星也现身游行队伍，这其中也包括了著名乐队披头士的前成员保罗·麦卡特尼，他在好友列侬遭枪击的地点附近参加了此次的活动。

Mikene (gr?ko Μυκ?ναι Mykēnai), (angle?ko Mycenae) so arheolo?ko najdi??e v Gr?iji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.

Argos je 6 km dlje proti jugu, Korint pa 48 km proti severu. Z vrha hriba, na katerem stoji pala?a, sta vidna Argo?ki in Saronski zaliv.

Mikenska akropola, ki z vi?ine nadzira okoli?ka obmo?ja in ravnico, je bila zgrajena na to?ki, s katere je bil pogled na vse glavne povezovalne poti, ki vodijo po Peloponezu in proti celinski Gr?iji. Mogo?na utrdba je bila dom kraljeve rodbine in ljudstva Atridov.

V drugem tiso?letju pr. n. ?t. so bile Mikene eno glavnih sredi?? gr?ke civilizacije, voja?ka utrdba, s katere so vladali velikemu delu ju?ne Gr?ije. Obdobje gr?ke zgodovine od okoli 1600 pr. n. ?t. do okoli 1100 pr. n. ?t. je mikenska doba ali obdobje mikenske civilizacije.

Gr?ija se je v primerjavi z vzhodnim delom Sredozemlja za?ela razvijati precej pozno. Pozneje kot druge kulture so razvili naprednej?e tehnike v kmetijstvu in pri obdelavi kovin, poleg tega pa je bila tudi dru?ba slab?e razvita. Okoli leta 2000 pr. n. ?t. so s severa ?ez Trakijo in Makedonijo za?ela vdirati v Gr?ijo indoevropska ljudstva. Po?asi so se stapljala s starim predindoevropskim prebivalstvom. Z me?anjem staroselcev in pri?lekov sta se razvila pragr?ki jezik in narod, ki ga je pesnik Homer v svojih delih imenoval Ahajci.

Mikenska kultura se je razvijala v senci kretske in egip?anske kulture, ki sta bili razvitej?i in starej?i. Okoli leta 1600 pr. n. ?t. so na Peloponezu nastale neodvisne kraljevine, med katerimi so bile po velikosti in gospodarski mo?i najve?je ravno Mikene. Vrhunec je bil po letu 1450 pr. n. ?t., ko so voja?ko usmerjeni Ahajci osvojili Kreto in prevzeli njeno trgovino. Veliko so trgovali s Sicilijo, ju?no Italijo, Rodosom, Ciprom, Malo Azijo, Bli?njim vzhodom in Egiptom. Tu so tudi ustanavljali svoje kolonije in se tako ?e tesneje povezali z dr?avami tistega ?asa.

Okoli leta 1150 pr. n. ?t. so s severa vdrli Dorci in opusto?ili Mikene. Ker je bila kultura zavojevalcev slab?e razvita, se je z njihovim prihodom v Gr?ijo za?elo obdobje gr?kega temnega veka.

Ime

Pogled na citadelo

Grobni krog A v Mikenah

?eprav so trdnjavo zgradili Grki, ime Mukanai naj ne bi bilo gr?ko, ampak eno od mnogih predgr?kih krajevnih imen priseljenih Grkov.

Legenda pravi, da je ime povezano z gr?ko besedo micēs (μ?κη?, "goba"). Tako Pavzanias pripisuje ime legendarnemu ustanovitelju Perzeju, ki je dejal, da so ga poimenovali po pokrov?ku (micēs) v tulcu me?a ali po gobi, ki jo je nabral na kraju samem.

Prva pisna oblika imena je Mikēnē (Μυκ?νη) v Homerju. [5] Rekonstruirano ime kraja v mikenski gr??ini je Mukānai in ima obliko mno?ine kot Atānai. Sprememba ā na ē v novej?ih razli?icah imena je posledica znane spremembe zvoka v poznej?i ati?ko-jonski.

Zgodovina

Grobnica Ajgista zunaj zidov citadele

Neolitik do srednje bronaste dobe

Mikenska akropola je bila stalno naseljena od zgodnjega neolitika (ZN) do zgodnjega heladskega (ZH) in srednjega heladskega (SH) obdobja; zgodnjeneolitska mavri?na posoda predstavlja najzgodnej?e kerami?ne dokaze, ki so bili do zdaj odkriti. Lon?enina zajema celotno obdobje ZHI do ZHIII in je bila odkrita leta 1877 in 1878, ko jo je na?el Stamatakis na nizki globini v ?estem grobu v grobnem krogu A; nadalje je bilo gradivo ZH in SH najdeno pod zidom in tlemi pala?e, na vrhu Akropole in zunaj Levjih vrat na obmo?ju anti?nega grobi??a. V naselju ZH in SH je bil v bli?ini odkrit vodnjak s sladko vodo na vrhu hriba Kalkani jugozahodno od akropole. Prve pokopne jame ali kamniti zaboji so nedvoumno iz obdobja SH (okoli 1800–1700 pr. n. ?t.) na zahodnem pobo?ju akropole, ki je vsaj delno zaprt z zgodnej?im zidom.

Pozna bronasta doba

Pogled z akropole ali visokega kraja

Med bronasto dobo je bil vzorec poselitve v Mikenah utrjen hrib, obdan z zaselki in posestvi, v nasprotju z gosto naselitvijo na obali (glej Argos). Ker so bile Mikene prestolnica vladajo?e dr?ave ali prevladujo?e nad velikim delom vzhodnega sredozemskega sveta, so morali vladarji imeti svoje opori??e v tej manj poseljeni in bolj oddaljeni regiji za svojo obrambo. Nekaj dokumentov na kraju samem je mogo?e datirati (npr. egip?anski skarabej). Ker pa dendrokronologija na tukaj?njih ostankih ?e ni bila narejena, so na?teti dogodki verjetno iz ?asa po heladskem obdobju materialne kulture.

Pozno heladsko obdobje I (PHI)

Zunaj delnega obzidja, grobni krog B, za kro?nim obzidjem je bilo deset kamnitih grobov v srednjeheladskem slogu in ve? ja?kastih grobov, precej globljih, v katerih je bil kamnit grob. Bogatej?i grobni pridatki so morda ozna?evali kraljevski pokop. Kup (gomila) na vrhu vsebuje razbito lon?enino in kosti obrokov hrane, kar potrjuje, da ni bilo navadno slovo. Gomile so ozna?evale stele.

Stene komore okroglega groba A vsebujejo ?e ?est ja?kastih grobov z devetimi ?enskimi, osmimi mo?kimi in dvema mladoletnima pokopoma. Grobni pridatki so bili dragocenej?i kot v krogu B. Tu so bili vgravirani me?i z intarzijami in bodala z ro?aji, pu??ice, kar nakazuje, da so bili tukaj pokopani bojevniki poglavarji in njihove dru?ine. Nekateri umetni?ki predmeti iz teh grobov so srebrni riton, Agamemnonova maska, Nestorjev pokal in oro?je, ki je votivno in prakti?no.

Morda so najpomembnej?e najdbe maske za obraz, prekrite z zlatom, ki so jih na?li v krogu A. Skupaj so na?li pet mask, ki stilizirano prikazujejo obraz pokojnika. Osnovni model posmrtne maske je bil najden v enem od poznej?ih grobov kroga B.

Muzej replik mikenskih me?ev in ?a?

Pozno heladsko obdobje II (PHII)

Alan Wace je razdelil devet tolosov – grobnic v Mikenah v tri skupine po tri, ki temeljijo na arhitekturi. Najzgodnej?a, Kiklopska grobnica, Epano Furnos in grobnica Ajgista so datirane v PHIIA.

Pokop v tolosih je videti kot zamenjava pokopa v ja?kastih grobovih. Skrb za ohranitev ja?kastih grobov pri?a, da so bili del kraljeve dedi??ine, grobovi prednikov junakov. Ker so bili vidnej?i, so bili vsi oropani v antiki ali pozneje.

Pozno heladsko obdobje III (PHIII)

Kot je bilo obi?ajno za 1350 pred na?im ?tetjem, so utrdbe na akropoli in drugih okoli?kih gri?ih v kiklopskem slogu, saj so bili bloki iz kamna, ki so ga uporabljali, tako veliki, da so mislili, da so delo gigantov (Kiklopov). [10] Znotraj teh zidov, ki jih je ?e vedno mogo?e videti, so bile zgrajene monumentalne pala?e. Zadnja pala?a, ostanki katere so zdaj vidni na akropoli v Mikenah, spadajo na za?etek PHIIIA: 2. Prej?nje pala?e so bile odstranjene ali nove zgrajene ?ez stare.

Konstrukcija pala?e v tistem ?asu je bila podobne arhitekture po vsej ju?ni Gr?iji. Vse imajo izrazit megaron ali prestolno sobo z dvignjenim osrednjim delom (ognji??em) pod odprtino v strehi, ki je bila podprta s ?tirimi stebri v kvadratu okoli ognji??a. Prestol je imel prostor proti sredi??u stene na strani ognji??a, kar je vladarju omogo?alo neoviran pogled proti vhodu. Freske so krasile ometane stene in tla.

Tolos (grobna gomila) zunaj obzidja citadele: Atrejeva zakladnica

Grobnica Klitajmnestre

Levja vrata (detajl); dve levinji podpirata srednji steber, o pomenu se mnogo razpravlja

Soba je bila dostopna z dvori??a s portikom. Veliko stopni??e je vodilo od terase spodaj na dvori??e na akropoli.

Tempelj je bil zgrajen znotraj trdnjave, skarabej kraljice Tije iz Egipta, ki je bila poro?ena z Amenhotepom III., je imel prostor v dvorani idolov poleg vsaj enega kipa tipa PHIIIA: 2 ali B: 1. Povezavo Amenhotepa III. z m-w-k-i-n-u, * Mukano, potrjujeta napisa na Kom Hetanu – vendar za Amenhotepovo vladavino mislijo, da je usklajena s PHIIIA: 1. Verjetno je Amenhotepov glasnik predstavil skarabeja prej?nji generaciji, ki je na?la sredstva za obnovo trdnjave kot kiklopske in so prenesli skarabeja vanjo.

Waceova druga skupina tolosov je datirana med PHIIA in PHIIIB: Kato Furnos, Panagia tolos in Levja grobnica. Zadnja skupina, skupina III: Atrejeva zakladnica, grobnica Klitajmnestre in grobnica Genii, so datirane PHIIIB z ostanki pod pragom Atrejeve zakladnice, najve?je od devetih grobnic. Tako kot Minijeva zakladnica pri Orhomnu je bila grobnica izropana in kot nagrobni spomenik pozabljena. Struktura ima tradicionalno ime "zakladnica".

Faze lon?enine, na katerih temelji sorazmerna shema datiranja (ZH, SH, PH itd.), ne omogo?ajo zelo natan?ne datacije, celo pove?ujejo za nekaj obstoje?ih datumov C-14 zaradi mogo?ega odstopanja. Zaporedje nadaljnje gradnje Miken je pribli?no tako: v sredini PHIIIB, okoli 1250 pred na?im ?tetjem, je bila kiklopska stena raz?irjena na zahodnem pobo?ju in je vklju?evala grobni krog A. Glavni vhod skozi okrogel zid je velik z najpomembnej?o zna?ilnostjo Miken, to so Levja vrata, skozi katera je vodila stopni?asta rampa mimo kroga A in do pala?e. Levja vrata so bila zgrajena v obliki "razbremenilnega trikotnika", da bi bila podprta te?a kamnov. Vrata brez okrasa so bila zgrajena skozi severni zid.

Ena redkih skupin izkopanih hi? v mestu zunaj obzidja le?i onkraj grobnega kroga B in pripada istemu obdobju. Hi?a ??itov, hi?a trgovca z oljem, hi?a sfing in zahodna hi?a bi lahko bile trgovine in delavnice.

Dejstva in ?tevilke o trdnjavi

dol?ina kroga: 1105 m
ohranjena vi?ina: do 12,5 m
?irina: 7,5–17 m
najmanj?i kamen: 145,215 m3 ali 14,420 povpre?no velik kamen (10 ton)
?as, da mo?ki premakne 1 blok: 2125 dni
?as, da mo?ki premaknejo vse bloke: 110,52 leta
?as, da se premakne 1 blok s pomo?jo volov: 0,125 dneva
?as, da se premaknejo vsi bloki s pomo?jo volov: 9,9 leta
Podatki temeljijo na 8-urnem delovniku.

Najve?ji kamni, vklju?no s prekladami in vratnimi podboji, so tehtali ve? kot 20 ton; nekateri bi lahko bili te?ki skoraj 100 ton.

Proti koncu PHIIIB je bila trdnjava drugi? raz?irjena. Stena je bila raz?irjena na severovzhod s prebojem vrat in tudi skrivnim prehodom skozi in pod steno od kamnite konzole, ki vodi navzdol po 99 stopnicah, izklesanih v cisterno 15 m pod povr?jem. Napaja se skozi predor iz vi?jega in bolj oddaljenega izvira.

?e v PHIIIA: 1 je Egipt vedel za *Mukano, prestolnico na ravni Teb in Knososa. Med PHIIIB so Mikene verjetno imele politi?ni, voja?ki in gospodarski vpliv na Kreti, v Pilosu v zahodnem Peloponezu, Atenah in Tebah. Helenska naselja so ?e nastajala na obali Anatolije. Sre?anje s hetitskim imperijem in njihovo odvisnostjo nad takrat strate?ko Trojo je bilo pri?akovano. Mo?na Pelopidska dinastija je vladala ?tevilnim gr?kim dr?avicam, ena veja je bila Atrejeva dinastija v Mikenah.

Upad

Homerjeva Gr?ija

Leta 1200 pred na?im ?tetjem se je mo? Miken za?ela manj?ati; v 12. stoletju pred na?im ?tetjem mikenske prevlade ni bilo ve?. Morebitno uni?enje Miken je bilo del splo?nega bronastodobnega upadanja na gr?ki celini in drugod. V kratkem ?asu, okoli 1200 pred na?im ?tetjem, so zgoreli vsi pala?ni kompleksi ju?ne Gr?ije, vklju?no s tistimi v Mikenah. To u?enjaki obi?ajno pripisujejo vpadu dorskih Grkov s severa, ?eprav mnogi zgodovinarji o tem dvomijo. Razseljeno prebivalstvo je pobegnilo v nekdanje kolonije v Anatoliji in drugam, kjer so govorili jonsko nare?je. Emily Vermeule meni, da je bila prekinitev trgovskih omre?ij ob koncu 13. stoletja pred na?im ?tetjem katastrofa za Gr?ijo. Pri?la so skrivnostna "ljudstva z morja", ki so povzro?ila kaos v Egejskem morju . V egiptovskih zapisih pi?e, da so "ljudstva z morja" uni?ila hetitsko cesarstvo in so nato napadli 19. in 20. dinastijo Egipta (okoli 1300–1164). To je lahko povezano z uni?enjem mikenskih sredi?? (zapisi iz Pilosa omenjajo napad z morja). Kljub temu so na koncu obdobja PHIIIB Mikenci izvedli pohod nad Trojo, kar je pomenilo, da je bilo morje varno brez navedbe uni?enja egejskih otokov.

Druga teorija naj bi bila, da je bila su?a glavni vzrok za mikenski upad, vendar ni podnebnih dokazov, ki bi to podprli. Manolis Andronik je trdil, da so notranji spori in socialna revolucija edini vzrok za uni?enje mikenskih obmo?ij , vendar je to v nasprotju s tem, da so bila vsa mikenska sredi??a po vsej Gr?iji uni?ena skoraj isto?asno. George E. Mylonas opa?a, da je bilo po letu 1200 pred na?im ?tetjem nekaj poskusov predelave v Mikenah. Prepri?an je, da se je v Argolidi bil notranji boj in temu je sledil upad Dorcev. Zdi se, da so se Dorci preselili na jug postopoma v majhnih klanih, dokler jim ni uspelo, da so se uveljavili. Amos Nur trdi, da so pomembno vlogo pri uni?evanju Miken in mnogih drugih mest ob koncu bronaste dobe imeli potresi. [19] Ni pa prepri?ljivih dokazov za potrditev teorij o tem, zakaj so bile mikenska citadela in druge po vsej Gr?iji uni?ene skoraj hkrati.

Ne glede na vzrok v obdobju PHIIIC (najnovej?a faza se imenuje tudi podmikenska) Mikene niso bile ve? glavna sila. Lon?arstvo in dekorativni slogi so se hitro spreminjali, obrtni?tvo in umetnost sta do?ivljala upad. ?eprav so se naselja po velikosti bistveno zmanj?ala, je trdnjava ostala zasedena, a ni nikoli ve? imela prej?njega pomena.

Arhai?no in klasi?no obdobje

Tempelj, posve?en Heri, je bil zgrajen na vrhu mikenske citadele v arhai?nem obdobju. Mikenska vojska se je borila pri Termopilah in Plateji v perzijskih vojnah. Leta 468 pred na?im ?tetjem so vojaki iz Argosa zajeli Mikene, izgnali prebivalce in poru?ili utrdbe.

O?ivitev in opustitev

Mikene so bile na kratko osvobojene v helenisti?nem obdobju, ko bi se lahko pona?ali z gledali??em (bilo je nad Klitajmnestrino grobnico). Pozneje je bilo opu??eno in od rimskega obdobja dalje so bile njegove ru?evine zelo zanimive za turiste. Starodavni potopisec Pavzanias pi?e, da je obiskal utrdbe in Levja vrata in jih je na kratko opisal. Levja vrata so bila tedaj ?e vedno vidna.

Politi?na organizacija

Zdi se, da so mikenski dr?avi vladali kralji, ki so imeli v naslovu va-na-ka ("wanax"), kar se vidi na napisih v linearni pisavi B na Knososu in v Pilosu. V homerskih pesmih je oblika besede anaks (?ναξ) pogosto prevedena v angle??ino kot "gospodar". Nekateri napisi s seznamov darov ka?ejo, da je bil kralj verjetno bo?anski, vendar pa izraz "za kralja" navadno spremljajo z drugim imenom. Vpra?ljivo je, ali je bil vanaka odgovoren za verske zadeve, a njegov naslov ka?e, da je imel pravico vladati v imenu boga. Izraz bazileus (gr?ko βασιλε??), ki je bil pozneje v Gr?iji uporabljen za "kralja", je bil o?itno uporabljen za "vodjo" katere koli skupine ljudi ali za de?elnega uradnika. (Homer omenja ?tevilne bazileje na Itaki).

Zemlji??a v lasti kralja so se navadno imenovala te-me-ne (τ?μενο?, "témenos"), beseda, ki je pre?ivela v klasi?ni Gr?iji (temenos ki ga je dal Hefajst na ??it Ahila, se imenuje "kraljevski"). Drugi pomembni posestniki so bili ra-va-ke-ta ("lāvāgetas"), vodje ljudi in te-re-ta ("telestaj") uradniki. Lavaget je poleg kralja in bi lahko bil vodja vojske, vendar to ni potrjeno z napisi. Leonard Robert Palmer pravi, da so bili '"telestaji mo?je imetniki fevdov". E-ke-ta (equetai, "tovari?i" ali "sledilci") je bila skupina plemi?ev (aristokratov), ki je sledila kralju v miru in vojni. Poznan je vsaj en primer, Enkheljavon iz Pilosa, ki se pojavi v zapisniku, vendar sodobni znanstveniki menijo, da je to verjetno kralj.

Iz obstoje?ih dokazov se zdi, da je bila kraljevina nadalje razdeljena na ?estnajst okoli?ev. Ko-re-te je bil "guverner okro?ja" in po-ro-ko-re-te njegov "namestnik". Morda so prava imena koreter in prokoreter. Da-mo-ko-r (damokoros) je bilo uradno imenovanje, vendar njegove naloge niso jasne. Ob?inska zemlji??a so bila v rokah da-mo (dobesedno, "?love?ki viri", δ?μο?, demos) ali "imetniki". Zdi se, da je "damo" kolektivni organ mo?kih, ki predstavljajo lokalno okro?je. Oni so predlagali, da ima ka-si-re-u svet stare?in, ke-ro-si-ja (pozneje "γερουσ?α", geruzija), vendar je Palmer prepri?an, da je bila to organizacija "bronastih kova?ev".

Religija

Mikenska religija je pre?ivela v klasi?ni Gr?iji s svojim panteonom gr?kih bo?anstev, vendar ni znano, v kolik?ni meri je gr?ko versko prepri?anje mikensko, niti ali je posledica gr?ke temne dobe ali poznej?e. Moses I. Finley je odkril le nekaj verodostojnih mikenskih prepri?anj v homerskem svetu 8. stoletja, , vendar Nilsson meni, da je bila mikenska religija mati gr?ke religije. Z ustnim izro?ilom je Homer prenesel prepri?anja v temno obdobje, vendar je ohranil v spominu konfederacijo Grkov pod mo?nim kraljem iz Miken , ko so se bogovi dru?ili z ljudmi in ko so veliki junaki prevladovali v "herojski dobi". Vera v bogove kot utele?enje mo?i, herojski zgledi, podedovani iz daljne preteklosti, skupaj z lokalnimi htoni?nimi (podzemnimi) kulti so bili pozneje vklju?eni v mestne dr?avice.

V zgodovini zasledimo (Nilsson in Guthrie), da so mikenski panteon sestavljala minojska bo?anstva, pa tudi bogovi in boginje, ki se pojavljajo pod razli?nimi imeni s podobnimi vlogami na vzhodu in zahodu. Mnoga od teh imen, ki se pojavljajo v napisih v linearni pisavi B, lahko najdemo pozneje v klasi?ni Gr?iji, kot so Zevs, Hera, Pozejdon, Atena, Hermes, Ejlejtija in Dioniz , vendar je etimologija edini dokaz o kultih.

O tem je ve? utemeljenih ugibanj. Zdi se, da so prvotno Mikenci kot mnogi indoevropejci verovali, da duhovi prebivajo v ?ivalih, rastlinah, skalah, zvezdah in ljudeh (animizem). Nekatera verska prepri?anja so me?anica prepri?anj lokalnega prebivalstva, na primer Arkadija ni bila povezana s starimi kulti, ki so pre?ivela do klasi?ne Gr?ije. V teh kultih se Pozejdon pojavi po navadi kot konj, ki predstavlja duha reke v podzemlju, kot je tudi v severnoevropski folklori. Predhodnici boginje Demetre in Perzefone sta tesno povezani z izviri in ?ivalmi, predvsem pa s Pozejdonom in Artemido, ki je bila prva Nimfa. Mikenska religija je bila skoraj gotovo politeisti?na, Mikenci so bili [Sinkretizem |sinkretisti?ni]] pri dodajanju tujih bo?anstev v svoj panteon bogov. Verjetno so v Gr?ijo pri?li s panteonom bogov, z nekaterimi vladajo?imi nebesnimi bo?anstvi na ?elu, za katere jezikoslovci mislijo, da so se imenovali *djeus v zgodnji indoevropej??ini. V gr??ini bi to bo?anstvo postalo Zevs (izgovori se Zeus ali Dias v stari gr??ini). Med hindujci je to nebesno bo?anstvo postalo "djaus pita". V latin??ini postane "deus pater" ali Jupiter; vedno naletimo na to besedo v etimologiji besede deity ("bo?anstvo") in divine ("bo?ansko").

Pozneje je bil v nekaterih kultih Zevs zdru?en z egejsko veliko boginjo, ki jo predstavlja Hera s "sveto poroko" (hieros gamos). Na neki to?ki v svoji kulturni zgodovini so Mikenci sprejeli nekaj minojskih boginj, kot so Afeja, Britomartis, Diktina, in jih povezali z njihovimi nebe?kimi bogovi. [28] Mnoge so vklju?ile mo?nej?a bo?anstva in nekatere, kot sta boginji rastlin Ariadna in Helena, sta pre?iveli v gr?ki folklore skupaj s kultom "bo?ji otrok", ki je bil verjetno predhodnik Dioniza. Atena in Hera sta pre?iveli in bili za??itni?ki boginji, varuhinji pala? in mest. Na splo?no poznej?a gr?ka religija razlikuje med dvema vrstama bo?anstev: olimpijci ali nebe?ka bo?anstva (vklju?no Zevs), ki so splo?no znana v taki ali druga?ni obliki, in htoni?na bo?anstva ali zemeljska bo?anstva. Walter Burkert opozarja: "V kolik?ni meri se sme in mora razlikovati med minojsko in mikensko religijo je vpra?anje, ki ?e ni na?lo dokon?nega odgovora." Predlaga, da bi uporabne vzporednice na?li v odnosih med etru??ansko in arhai?no gr?ko kulturo in religijo ali med rimsko in helenisti?no kulturo.

Panteon vklju?uje tudi bo?anstva, ki predstavljajo mo? narave in divjih ?ivali. Pojavljajo se s podobnimi vlogami kot v sredozemski regiji. Potnija Teron, pozneje imenovana Artemida, je verjetno minojska boginja Britomartis /Dictynna. Pozejdon je gospodar morja in zato neurij in potresov (v nadaljevanju "zemljotresec" na plo??ah z linearno pisavo B). Morda je deloval kot predhelenski htoni?ni Zevs, gospodar ali zakonec boginje Zemlje. Atena, katere naloga je bila, da za??iti drevesa oljk, je ljudska Artemida. Mo? ?ivalske narave je zaupana Nimfam, ki so povezane z drevesi in vodo, ter bogovom s ?love?ko podobo,a z glavo ali repom ?ivali, ki ponazarjajo primitivne telesne nagone. V Arkadiji so upodobljeni bogovi z ?ivalsko glavo, kar ka?e, da so v daljni preteklosti bogovi nastali kot ?ivali in ptice, kot demoni z ?ivalskimi glavami. Pozneje so bili bogovi v ?love?ki podobi z ?ivaljo kot spremljevalcem ali simbolom. Nekaj starih bogov je pre?ivelo v kultu Dioniza (Satir) in Pan (kozji bog).

Mikenci so najverjetneje pod vzhodnim vplivom sprejeli sistem duhovnik kralj in prepri?anje o vladanju bo?anstva v rokah teokratske dru?be. Ob koncu drugega tiso?letja pred na?im ?tetjem, ko so propadle mikenske pala?e, se zdi, da je gr?ka miselnost postopoma opustila ideje, da je vsak ?lovek su?enj bogovom in iskala "moralni namen". Morda se je ta postopek za?el pred koncem mikenske dobe, a ideje skoraj ni ali je nejasna v homerskih pesmih, v katerih je poseganje bogov odnos med pravi?nostjo ali slabimi ukrepi ljudi. Pozneje Heziod uporablja ve? vzhodnega gradiva in njegovo kozmologijo v genealo?kem drevesu bogov in uvaja idejo o obstoju ne?esa drugega za bogovi, kar je mo?nej?e, kot so oni. To je mo? Usode (Mojre), ki v homerskih pesmih deluje vzporedno z bogovi in vnaprej dolo?a dogodke. Heziod v skladu z gr?kim pravilom v vesolju posku?a, da bi bili bogovi primerljivi z ureditvijo vladanja, ki nadzira ?ivljenje ljudi. V gr?ki mitologiji je ta mo? imenovana ananka (nujnost).

Olimpski panteon je urejen sistem. Gr?ka bo?anstva so ?ivela z Zevsom na ?elu in vsak je skrbel za prepoznavno podro?je. Nekatere prvine v nekaterih gr?kih kultih pa ka?ejo pre?ivetje nekaterih starej?ih kultov iz manj preudarnega sveta, kot so: stari kulti mrtvih, agrarna magija, eksorcizem zlih duhov, za katera so zna?ilna ?rtvovanja in bogovi z ?ivalskimi glavami. V homerskih pesmih je bila Usoda verjetno prvotno demon, ki je deloval vzporedno z bogovi. Kult Dioniza Zagreja ka?e, da je bilo treba ?ivljenjsko kri ?ivali obnoviti z mo?kim. Podobno prepri?anje nakazuje mikenski sarkofag Hagia Triada (1400 pr. n. ?t.), ki zdru?uje zna?ilnosti minojske civilizacije in mikenskega sloga. Zdi se, da je bila kri bika uporabljena za regeneracijo mrtvih. Verjetno je bila ve?ina teh kultov ?iva v mikenskem obdobju in je pre?ivela s pradavnimi obi?aji. Drugotna stopnja pomembnosti je bil kult junakov, za katerega se zdi, da se je za?el v mikenski dobi. To so bili veliki ljudje iz preteklosti, ki so jih ?astili po smrti zaradi tega, kar so storili. Po starem minojskem prepri?anju je bil ?ez morje otok, imenovan Elizija, na katerem ?ivijo druga?e in sre?neje. Grki so verjeli, da lahko tam ?ivijo v ?love?ki obliki samo junaki in ljubljenci bogov. Du?e preostalih bodo za vedno od?le v mra?ni prostor Hada. Bogovi in ljudje so imeli skupni izvor, vendar pa je bila ogromna razlika med nesmrtnimi bogovi in smrtniki. Nekatere prvine sicer ka?ejo, da so Mikenci verjeli v posmrtno ?ivljenje. Dve dobro ohranjeni telesi so na?li v ja?kastem grobu VI. Wolfgang Helbig verjame, da so ju pred pokopom balzamirali. V ja?kastih grobovih je Heinrich Schliemann odkril trupla, ki so bila rahlo izpostavljena ognju, da bi jih ohranili.

Mikenska religija je poznala daritve in ?rtvovanje bo?anstvom in nekateri so razmi?ljali, da so njihovi obredi vklju?evali ?rtvovanje ljudi, ki temelji na besedilnih dokazih in najdenih kosteh zunaj grobnic. V homerskih pesmih se zdi, da je dolgotrajen kulturni spomin ?love?kega ?rtvovanja v Agamemnonovem ?rtvovanju h?erke Ifigenije; ve? zgodb trojanskih junakov vklju?uje tragi?no ?rtvovanje ljudi. V oddaljeni preteklosti so morda ponudili celo ljudi, da bi pomirili nedoumljive bogove, ?e posebej zaradi strahu pred krivdo. Pozneje je bilo ?rtvovanje praznik, na katerem so zaklali vole. ?lovek je obdr?al meso, bogovom pa dal kosti z ma??obo.

Nekje v senci stoletij med padcem mikenske civilizacije in koncem gr?ke temne dobe je izvirna mikenska religija vztrajala in se prilagodila, dokler se ni kon?no pojavila v zgodbah ?love?ke predanosti, odpadni?tva in bo?anske muhavosti v dveh velikih Homerjevih epih. To je bil za?etek religije, ki je pozneje postala helenska, in utele?a paradoks.

Mikene v gr?ki mitologiji in legendah

Perzejeva dinastija

Perzej, Pompeji

Klasi?ni gr?ki miti trdijo, da je Mikene ustanovil Perzej, vnuk kralja Akrizija iz Argosa, sin Akrizijeve h?erke Danaje in boga Zevsa. Potem ko je po nesre?i ubil svojega dedka, Perzej ni mogel ali ni hotel podedovati prestola v Argosu. Namesto tega je izmenjal kraljestvi z bratrancem Megapentom in postal kralj Tirinta, Megapent pa Argosa. Nato je ustanovil Mikene in vladal kraljestvoma iz Miken.

Perzej se je poro?il z Andromedo in imel veliko sinov, vendar ga je umoril Megapent, ko je ?el v vojno z Argosom. Njegov sin Elektrion je za?el drugo dinastijo, a sta nasledstvo izpodbijala Tafijan pod Pterelajem, drugi Perzejd, ki je napadel Mikene, izgubil in se umaknil z ?ivino. ?ivino je izterjal Amfitrion, Perzejev vnuk, vendar je po nesre?i ubil svojega strica in je moral v izgnanstvo. Prestol je prevzel Stenel, tretji v dinastiji, Perzejev sin. Poro?il se je z Nikipo, h?erjo kralja Pelopsa iz Elide, najmo?nej?e dr?ave v regiji in ?asu. Z njo je imel sina Evristeja, ?etrti in zadnji iz dinastije Perzejdov. Ko je Heraklejev sin Hilus ubil Stenela, je Evristej postal znan po svojem sovra?tvu do Herakleja in brezobzirnem preganjanju njegovih potomcev.

Prvi? o tem sinu sli?imo v legendi, ko je postal simbol Dorcev. Heraklej je bil Perzejd. Po njegovi smrti se je Evristej odlo?il, da bo uni?il tekmece za prestol v Mikenah, vendar se je zatekel v Atene. V vojni so bili Evristej in vsi njegovi sinovi ubiti. Dinastija Perzejdov se je kon?ala in Mikenci so na prestol postavili mater Evristejevega strica Atreja Pelopida.

Atrejeva dinastija

Prebivalci Miken so dobili nasvet prero?i??a, da morajo izbrati novega pelopidskega kralja. Bila sta dva kandidata: Atrej in njegov brat Tiest. Najprej je bil izbran Tiest. A vme?ala se je narava, zdelo se je, da je sonce spremenilo smer, za?lo je na vzhodu. Atrej je trdil, da Tiest ne sme biti izbran, ker je sonce spremenilo svojo pot. Upo?tevali so razlog in Atrej je postal kralj. Preganjal je Tiesta in vso njegovo dru?ino, vendar je Tiestu uspelo pobegniti iz Miken.

Vrnitev Agamemnona, ilustracija iz Stories from the Greek Tragedians Alfreda Churcha, 1897

Po legendi je imel Atrej dva sinova: Agamemnona in Menelaja. Ajgist, sin Tiesta, je ubil Atreja in zasedel prestol. S pomo?jo ?partanskega kralja Tindareja so Atrejidi spet pregnali Tiestide v izgnanstvo. Tindarej je imel dve nesre?ni h?erki Heleno in Klitajmnestro, s katerima sta se poro?ila Menelaj in Agamemnon, Agamemnon je podedoval Mikene in Menelaj je postal kralj ?parte.

Umor Agamemnona, ilustracija iz Stories from the Greek Tragedians Alfreda Churcha, 1897

Kmalu je Helena zbe?ala s trojanskim princem Parisom. Agamemnon je za?el 10-letno vojno proti Troji, da bi jo dobil nazaj za svojega brata. Zaradi pomanjkanja vetra voja?ke ladje niso mogle pluti v Trojo. Da bi mu bogovi pomagali in vetrovi za?eli pihati, je Agamemnon ?rtvoval svojo h?erko Ifigenijo. Po nekaterih razli?icah legend jo je boginja lova Artemida v zadnjem trenutku na oltarju zamenjala z jelenom in vzela Ifigenijo na Tavrido. Bo?anstva so bila zadovoljna s tako ?rtvijo, vetrovi so zapihali in gr?ka flota je odplula.

Legenda pravi, da je dolga in naporna trojanska vojna, ?eprav je Gr?ija zmagala, prinesla anarhijo, piratstvo in pogubo; ?e pred prispetjem gr?ke flote pred Trojo, je spor razdelil bogove in to je povzro?ilo prekletstva in ma??evanje ?tevilnih gr?kih junakov. Po vojni so Agamemnona, ko se je vra?al, kraljevsko pozdravili z rde?o preprogo, nato pa ga je v njegovi kadi umorila Klitajmnestra, ki ga je grenko sovra?ila, ker je ?rtvoval Ifigenijo. Klitajmnestro je podprl Ajgist, ki je nato vladal, vendar se je Orest, Agamemnonov sin, pretihotapil iz Fokisa. Vrnil se je odrasel, da bi pokon?al Klitajmnestro in Ajgista. Nato je pobegnil v Atene, se izogibal roki pravice in postal za nekaj ?asa nor. Medtem je prestol v Mikenah zasedel Aletes, sin Ajgista, vendar ne za dolgo. Orest je okreval, se vrnil v Mikene, da bi ga ubil, in prevzel prestol.

Orest je nato zgradil ve?jo dr?avo na Peloponezu, vendar je umrl v Arkadiji zaradi ka?jega ugriza. Njegov sin Tizamen, zadnji iz Atrejeve dinastije, je bil ubit ob vrnitvi na Peloponez. Za dedovanje razli?nih kraljestev na Peloponezu so nato ?rebali. Ne glede na zgodovinsko realnost, ki se ka?e v teh zgodbah, so Atrejidi trdno vpeti v obdobje blizu konca herojske dobe do prihoda Dorcev. Zgodb o mikenskih kraljih po Atrejidih ni bilo ve?, kar pomeni, da ni bilo veliko ve? kot 50 ali 60 let od padca Troje VIIa (verjeten navdih homerske Troje) in padca Miken.

Atrejidi v Mali Aziji

Na zemljevidu sta hetitsko kraljestvo in Ahijava (verjetno Ahaja)

5. marca 1223 pred na?im ?tetjem je bil popoln mrk sonca v Egejskem morju, kar bi lahko zasukalo sonce na vzhod, a ta datum ne re?uje vseh neznank.

Perzejdi bi bili na oblasti okoli 1380 pred na?im ?tetjem, datum na bazi kipa iz Kom Heitana v Egiptu, zapisan o poti nekega egiptovskega veleposlani?tva v Egejskem morju v ?asu Amenhoteja III. (r. 1391?1353 ali 1388–1351 pr. n. ?t.). M-v-k-i-n-u (foneti?no "Mukanuh"?), je bilo eno izmed mest, ki jih je obiskal, redek zgodnji dokument z imenom Miken. To je bilo eno izmed mest tj-n3-jj ("Tinay"?) , homerski Danajci imenovani v mitu po Danaji, ki ka?e, da so Perzejdi v resnici imeli prevlado.

Tudi v 14. stoletju pred na?im ?tetjem je Ahija za?ela biti problemati?na za ?tevilne hetitske kralje. Ahijava ali Ahija, ki se pojavlja nekaj desetkrat na hetitskih plo??ah v stoletjih, je verjetno Ahaivia, rekonstruirano iz mikenske gr??ine za Ahajo. Hetiti niso uporabili "Danaja", kot so to storili Egip?ani, ?eprav je prva omemba Ahija na "Obto?nici Maduvate" v korespondenci med Amenhotepom III. in enim od poznej?ih naslednikov Maduvata v Arzavi, Tarhunta-Raduju. Zunanja PHIIIA: 1, viri se strinjajo o izpustitvi velikega kralja ali drugih zdru?evalnih strukturah v ozadju Ahija in Tinaj.

Na primer v "Obto?nici Maduvate", Atarsija "vladar Ahija", napade Maduvato in ga odpelje iz njegove de?ele. Zato?i??e in voja?ko pomo? dobi pri hetitskem kralju Tudhalija. Po smrti slednjega in vladavini njegovega sina Arnuvande se Maduvata pove?e z Atarsijo in skupaj z drugim vladarjem napade Alasijo, to je Ciper.

To je edini znani primer ?loveka z imenom Atarsija. Poskusi, da je to ime povezano z Atrejem, niso na?li podpore, prav tako ni nobenih dokazov o mo?nem Pelopidu, imenovanem Atrej. Med PHIIIA: 2, Ahija, zdaj znana kot Ahijava, raz?iri svoj vpliv na Milet, naseljuje obale Anatolije in tekmuje s Hetiti za vpliv in nadzor v zahodni Anatoliji. Na primer, Uha-Zitijeva Arzav in z njim Manapa-Tarhuntasova de?ela ob reki Seha. Verodostojnih podatkov o ustanovitvi mikenskih Grkov kot zgodovinske mo?i v teh dokumentih ni.

Podobno je hetitski kralj napisal tako imenovano Pismo Tavagalavu, velikemu kralju Ahija, v zvezi s plenilskim luvijanskim pustolovcem Pijama-Radu. Niti imena velikih kraljev niso navedena; hetitski kralj je lahko Muvatali II. ali njegov brat Hatusili III., ki je vsaj datirano v pisavi PHIIIB v mikenskih standardih. V legendah niti Atrej niti Agamemnon nimata brata z imenom *Etewoclewes (Eteokles); to ime je povezano s Tebami, ki jih je v prej?njem obdobju PHIIIA Amenhotep III. obravnaval kot enake Mikenam.

Izkopavanja

Glinena tablica iz Miken z napisom v linearni pisavi B

V Mikenah je prvi izkopaval gr?ki arheolog Kiriakos Pitakis leta 1841, ko je na?el in obnovil Levja vrata. Leta 1874 je Heinrich Schliemann izkopal globoke ja?ke po vsej akropoli brez dovoljenja; avgusta 1876 je za?el izkopavati obmo?ja z dovoljenjem arheolo?kega dru?tva v Atenah (ASA) in pod nadzorom enega od njegovih ?lanov Panagiotisa Stamatakisa. Schliemann je verjel v zgodovinske resnice homerskih zgodb in v tem smislu je razlagal kraj. Na?el je anti?ne ja?kaste grobove s kraljevimi okostji in spektakularne pridatke. Ob odkritju ?love?ke lobanje pod zlato posmrtno masko v eni od grobnic je izjavil: "Zazrl sem se v obraz Agamemnona." Hristos Tsuntas, drug ?lan ASE, je o?istil velik del citadele med izkopavanji, ki so se za?ela leta 1884 in kon?ala leta 1902. Tsuntas in ASA sta dala dovoljenje za izkopavanje britanski ?oli za arheologijo (BSA), ki je izkopavala od leta 1920 do leta 1955 pod nadzorom Alana Johna Bayarda Wacea. Po Waceovi smrti leta 1957 je delo kon?al lord William Taylor od leta 1958 do leta 1969, zlasti na zahodnem pobo?ju citadele. ASA je nadaljevala izkopavanja na kraju samem s prizadevanji Ioanisa Papadimitruja in Nicolasa Verdelisa v poznih 1950 in za?etku leta 1960, pa tudi Georgeja Milonasa od leta 1957 do leta 1985. Leta 1985 je izkop vodil Spiros Iakovidis, ki od leta 2009 ?e vedno nadzira raziskave ASA na dveh poljih. Objava je v pripravi.

Od Schliemannovih ?asov so v Mikenah potekala bolj znanstvena izkopavanja, predvsem gr?kih arheologov, a tudi britanske ?ole v Atenah. Akropola je bila izkopana leta 1902, okoli?ki hribi so bili na?rtno preiskani pri nadaljnjih izkopavanjih. Atensko arheolo?ko dru?tvo zdaj izkopava mikensko ni?je mesto (od 2011) s podporo Dickinsonovega Collegea in In?tituta za egejsko prazgodovino.

Arheolo?ke najdbe s tega obmo?ja so na ogled v muzeju v Mikenah, arheolo?kem muzeju v Navplionu in Narodnem arheolo?kem muzeju v Atenah.

Mikenska kultura in dru?ba

Zlata Agamemnonova maska, ki jo je leta 1876 v Mikenah odkril Schliemann

Mikene so bile kulturno razvite, saj so Ahajci uporabljali pisavo, ki jo zdaj imenujemo linearna pisava B. Pisali so na glinene plo??ice, zapisi pa so nastajali za popisovanje dajatev. Poleg tega so bili Ahajci mojstri tudi za obdelovanje zlata, o ?emer pri?ajo zlate posmrtne maske in nakit, ki so jih na?li v Mikenah.

Na vrhu dru?bene lestvice je bil kralj, ki ni bil le absolutni vladar, ampak hkrati tudi najve?ji posestnik, podjetnik in trgovec v dr?avi. v svoji pala?i in njeni bli?ini je dal postaviti ?tevilne delavnice, v katerih so obrtniki najrazli?nej?ih strok delali za njegove potrebe. Pri upravljanju dr?ave so mu pomagali vrhovni poveljnik vojske, visoko plemstvo in nadzorniki. Precej ni?je so bili delavci, obrtniki] ter navadno ljudstvo, ki se je pove?ini ukvarjalo s poljedelstvom in ?ivinorejo, najni?je na dru?beni lestvici pa so bili su?nji. Mikenska kultura je bila v primerjavi s kretsko voja?ko usmerjena.

Spomeniki

Atrejeva zakladnica

• Atrejeva zakladnica, grobnica tolos (1250 pr. n. ?t.)
• Levja vrata (1350–1200 pr. n. ?t.)
• kraljeva pala?a
• najdbe iz okroglega groba A
• najdbe iz okroglega groba B
• grobnica tolos Klitajmnestre (1400–1300 pr. n. ?t.)
• grobnica tolos Ajgisa (1510–1460 pr. n. ?t.)
• Levja grobnica (1460–1400 pr. n. ?t.)

Glej tudi

• Atrej
• Egejska civilizacija
• Narodni arheolo?ki muzej, Atene
• Agamemnon
• Megalit

Viri

• Gerrard Marc, Mali vodniki, Celinska Gr?ija, DZS, Ljubljana, 1999, (COBISS)

Druga strokovna literatura

• Bryson, Reid; Murray, Thomas J. (1977). Climates of Hunger: Mankind and the World's Changing Weather. Madison, WI: University of Wisconsin Press. ISBN 978-0-29-907373-2.
• Finley, Moses I. (1970). Early Greece: The Bronze and Archaic Ages. London: Chatto & Windus.
• Hooker, Richard (1996). ?Mycenean Religion?. Barbarians and Bureaucrats. Washington State University. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 1. februarja 2014. Pridobljeno 25. januarja 2014.
• Jansen, Anton (1997). ?Bronze Age Highways at Mycenae?. Classical Views. Memorial University of Newfoundland and Labrador, Canada. XLI (16): 1–16. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 23. novembra 2007. Pridobljeno 6. decembra 2015.
• Mylonas, George Emmanuel (1968). Mycenae's Last Century of Greatness. Sydney: Sydney University Press for Australian Humanities Research Council.
• Mylonas, George E. (1983). Mycenae Rich in Gold. Athens: Ekdotike Athenon.
• Nilsson, Martin Persson (1972) [1932]. The Mycenaean Origin of Greek Mythology. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 978-0-52-002163-1.
• Palmer, Leonard R. (1965) [1961]. Mycenaeans and Minoans: Aegean Prehistory in the Light of the Linear B Tablets. Part I: Pylos and the World of the Tablets. Part II: Knossos and Aegean History (2nd izd.). London: Faber and Faber.
• Taylour, Lord William; French, Elizabeth Bayard; Wardle, K.A. (2007). Well Built Mycenae (Volume 13): The Helleno-British Excavations within the Citadel at Mycenae 1959-1969. Warminster, England: Aris & Phillips. ISBN 978-1-84-217295-7.
• Vermeule, Emily (1964). Greece in the Bronze Age. Chicago: The University of Chicago Press.
• Wace, Alan John Bayard (1964) [1949]. Mycenae: An Archaeological History and Guide. New York: Biblio and Tannen.
• Wardle, K.A.; Wardle, Diana (1997). Cities of Legend: The Mycenaean World. London: Bristol Classical Press. ISBN 978-1-85-399355-8.

Zunanje povezave

• British School at Athens
• Dickinson College Excavations at Mycenae
• Mycenae: Research and Publication
• Objects from Mycenaean Tombs
• Mikene na greeklandscapes.com