文化部关于2015年度公务员考试录用工作的说明
 |
| Zemljini oceani |
|---|
|
Svetovni ocean |
árkti?ni oceán obkro?a severni zemeljski te?aj. Je najmanj?i in najplitvej?i izmed petih oceanov na Zemlji[1]. Nekateri oceanografi[2][3] ga imenujejo Arkti?no morje kot eno od morij Atlantskega oceana oziroma Severno ledeno morje, vendar ga Mednarodna hidrografska organizacija ?teje za ocean. To je z 12,26 milijonov km2 najmanj?i ocean na Zemlji,[4] ve?ji del pa je pokrit z ledom. Nahaja se na skrajnem severu severne poloble. Obkro?en je z Azijo, Evropo in Severno Ameriko.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Ocean zapolnjuje kotlino, ki je pribli?no okrogla. Pokriva povr?ino pribli?no 14.090.000 km2, kar je malo manj kot 1,5 krat ve? od povr?ine ZDA. Dol?ina obalne ?rte meri 45.389 km. Ocean je dokaj zaprt, obkro?ajo ga Evrazija, Severna Amerika, Grenlandija in ?tevilni otoki. Vklju?uje naslednja morja in zalive:
- Belo morje
- Barentsovo morje s Pe?orskim morjem
- Karsko morje
- Morje Laptevov
- Vzhodnosibirsko morje
- ?ukotsko morje
- Beaufortovo morje
- Lincolnovo morje
S Tihim oceanom ga povezuje Beringov preliv, z Atlantskim pa Grenlandsko morje ter Naresov preliv do Baffinovega zaliva.
Podmorski hrbet Lomonosova deli Arkti?ni ocean v dve kotlini: Nansenovo ali Evrazijsko, ki je globoka med 4000 in 4500 m, ter Severnoameri?ko ali Hiperborejsko, ki je globoka okrog 4000 m. Topografijo oceanskega dna med zaznamujejo prelomnice, globokomorske ravnine in kotline. Povpre?na globina Arkti?nega oceana je zaradi dolge podalj?ane celinske police na evrazijski strani le 1.038 m[5].
Najve?ji dotok vode prihaja z Norve?kim tokom iz Atlantika. Tok nato te?e ob evrazijski obali, voda pa vteka skozi Beringov preliv tudi iz Pacifika. Zahodnogrenlandski tok predstavlja najve?ji odtok. Temperatura in slanost sta odvisni od letnega ?asa, saj nanju vpliva taljenje in nastajanje ledu. Led prek leta pokriva ve?ino povr?ine oceana in s tem povzro?a dolgotrajnej?a obdobja temperatur, ni?jih od ledi??a.
Arktika je glavni vir zelo hladnega zraka, ki se neizogibno premika proti ravniku in se na poti v srednjih zemljepisnih ?irinah me?a s toplej?im zrakom ter povzro?a de? in sneg. Na obmo?jih, kjer je gladina vse leto poledenela, je malo morskega ?ivljenja. To je bogatej?e v odprtih, posebno ju?nej?ih obmo?jih oceana.
Najva?nej?i pristani??i na obalah oceana sta ruska Murmansk in Arhangelsk. Prek oceana poteka najkraj?a zra?na pot med Zahodno obalo ZDA in Evropo, ob evrazijski obali oceana pa Severovzhodni prehod, najkraj?a morska pot med Atlantskim in Tihim oceanom.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Michael Pidwirny (2006). ?Introduction to the Oceans?. www.physicalgeography.net. Arhivirano iz spleti??a dne 9. decembra 2006. Pridobljeno 7. decembra 2006.
- ↑ Tomczak, Matthias; Godfrey, J. Stuart (2003). Regional Oceanography: an Introduction (2. izd.). Delhi: Daya Publishing House. ISBN 81-7035-306-8. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 30. junija 2007. Pridobljeno 8. novembra 2016.
- ↑ ?'Arctic Ocean' - Encyclop?dia Britannica?. Pridobljeno 2. julija 2012.
As an approximation, the Arctic Ocean may be regarded as an estuary of the Atlantic Ocean.
- ↑ ?Arctic Ocean?. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 8. marca 2016.
- ↑ ?The Mariana Trench – Oceanography?. www.marianatrench.com. 4. april 2003. Arhivirano iz spleti??a dne 7. decembra 2006. Pridobljeno 2. decembra 2006.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
 | Ta ?lanek o geografiji je ?krbina. Pomagajte Wikipediji in ga raz?irite. |
