Harry S. Truman | |
---|---|
![]() Uradni portert, 1947 | |
33. predsednik Zdru?enih dr?av Amerike | |
Na polo?aju 12. april 1945 – 20. januar 1953 | |
Predsednik | Franklin D. Roosevelt |
Podpredsednik | Nih?e (1945-1949) Alben W. Barkley (1949-1953) |
Predhodnik | Franklin D. Roosevelt |
Naslednik | Dwight David Eisenhower |
34. podpredsednik Zdru?enih dr?av Amerike | |
Na polo?aju 20. januar 1945 – 12. april 1945 | |
Predhodnik | Henry A. Wallace |
Naslednik | Alben W. Barkley |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 8. maj 1884[1][2][…] Lamar[d][4][5][…] |
Smrt | 26. december 1972[7][1][…] (88 let) Kansas City[8][4][…] |
Politi?na stranka | Demokratska |
Zakonci | Bess Wallace Truman |
Poklic | politik, sodnik, poslovne?, ?astnik, pisec dnevnika |
Verska opredelitev | baptist |
Podpis | ![]() |
Harry S. Truman, ameri?ki poslovne? in politik, * 8. maj 1884, Lamar, Missouri, ? 26. december 1972, Kansas City, Missouri, ZDA.
Bil je 33. predsednik Zdru?enih dr?av Amerike, od leta 1945 do 1953. Bil je tudi dosmrtni ?lan demokratske stranke, pred tem je bil 34. podpredsednik od januarja do aprila 1945 v mandatu predsednika Franklina Roosevelta in kot senator ZDA iz Missourija od leta 1935 do januarja 1945. Potem, ko je Franklin Roosevelt aprila 1945 umrl, je Truman prevzel predsedni?ko mesto in izvedel Marshallov na?rt za obnovo gospodarstva Zahodne Evrope in vzpostavil tako svojo doktrino kot tudi Nato, da bi s tem prepre?il nadaljnjo ?iritev komunizma. Predlagal je tudi ?tevilne liberalne notranje reforme, le nekaj jih je sprejela konservativna koalicija, ki je prevladovala v kongresu.
Truman je odra??al v Independenceu v Missouriju, med prvo svetovno vojno pa se je boril v Franciji kot vodja poljskega topni?tva. Ko se je vrnil domov, je odprl galanterijo v Kansas Cityju v Missouriju, kasneje pa je bil leta 1922 izvoljen za uradnika okro?ja Jackson. Truman je bil leta 1934 izvoljen v senat Zdru?enih dr?av Amerike iz Missourija in je pridobil nacionalni ugled kot predsednik Trumanovega odbora, ki je bil z namenom zmanj?anja odpadkov in neu?inkovitosti v vojnih pogodbah. Kmalu po tem, ko je nasledil predsedni?ki polo?aj, je odobril prvo in edino uporabo jedrskega oro?ja v drugi svetovni vojni. Trumanova administracija se je ukvarjala z internacionalisti?no zunanjo politiko in se odrekla izolacionizmu. Med predsedni?kimi volitvami leta 1948 je zbral svojo koalicijo New Deal in dosegel presenetljivo zmago, s katero si je zagotovil lastni predsedni?ki mandat.
Po za?etku hladne vojne je Truman leta 1948 nadziral Berlinski zra?ni in Marshallov na?rt. Ko je Severna Koreja leta 1950 napadla Ju?no Korejo, je Truman pridobil odobritev Zdru?enih narodov za posredovanje pomo?i Ju?ni Koreji v korejski vojni. Ni prosil za odobritev kongresa, in ko je vojna zastala, je njegova priljubljenost padla. Njegova administracija je uspe?no vodila ameri?ko gospodarstvo skozi povojne gospodarske izzive; pri?akovana povojna kriza se ni nikoli zgodila. Leta 1948 je predlo?il prvo obse?no zakonodajo o dr?avljanskih pravicah. To se ni iz?lo, zato je namesto tega izdal izvr?ilni ukaz 9980 in 9981 za za?etek rasne enakosti v zveznih agencijah in vojski.
Korupcija v Trumanovi administraciji je postala osrednje vpra?anje kampanje na predsedni?kih volitvah leta 1952. Leta 1952 je bil upravi?en do ponovne izvolitve, vendar se je zaradi ?ibkih volitev odlo?il, da ne bo kandidiral. Republikanec Dwight D. Eisenhower je prehitel Trumanov rekord in zlahka zmagal na volitvah. Truman se je nato upokojil, njegovo upokojitev pa sta zaznamovala ustanovitev njegove predsedni?ke knji?nice in objava njegovih spominov. Dolgo je veljalo, da so bila njegova upokojitvena leta za Trumana finan?no te?ka, zaradi ?esar je ameri?ki kongres izglasoval pokojnino za nekdanje predsednike, vendar so se s?asoma pojavili ?tevilni dokazi, da je po odhodu s polo?aja nabral precej?nje bogastvo. Ko je zapustil politiko, je bilo Trumanovo predsedovanje mo?no kritizirano, ?eprav je bila kriti?na ponovna ocena njegovega mandata ugodna.
Danes Truman velja za enega najve?jih predsednikov.
Zgodnje ?ivljenje
[uredi | uredi kodo]
Harry Truman se je rodil v Lamarju v Missouriju 8. maja 1884 kot najstarej?i otrok Johna Andersona Trumana in Marthe Ellen Young Truman. Ime je dobil po materinem stricu Harrisonu "Harryju" Youngu. Njegova srednja za?etnica, "S", ?asti njegova dedka, Andersona Shippa Trumana in Solomona Younga. Kmalu za Harryjem se je rodil brat John Vivian, ki mu je sledila sestra Mary Jane. Trumanovi predniki so predvsem angle?ki z nekaj ?koti-irskimi, nem?kimi in francoskimi. Dru?ina je ?ivela v Lamarju, dokler Harry ni bil star deset mesecev, ko so se preselili na kmetijo blizu Harrisonvillea v Missouriju. Nato so se preselili v Belton in leta 1887 na kmetijo njegovih starih star?ev v Grandviewu s 600 hektarji (240 ha). Ko je bil Truman star ?est let, so se njegovi star?i preselili v Independence, Missouri, da je lahko obiskoval nedeljsko ?olo Prezbiterijanske cerkve. Obi?ajne ?ole je obiskoval ?ele pri osmih letih. Medtem ko je pre?ivljal svoje otro?tvo, je slu?il kot ?abo?ki goj za judovske sosede in v ?abat zanje opravljal naloge, ki jim jih je na ta dan prepre?ila njihova vera.[9][10]
Trumana so zanimale glasba, branje in zgodovina, vse to je spodbujala njegova mama, s katero sta bila zelo blizu. Kot predsednik je od nje zahteval politi?ne in osebne nasvete. Vsako jutro je vstajal ob petih, da bi vadil klavir, ki se ga je u?il ve? kot dvakrat na teden do svojega petnajstega leta in tako postal precej izku?en igralec. Truman je leta 1900 delal na demokratski nacionalni konvenciji v Kansas Cityju; njegov o?e je imel veliko prijateljev, aktivnih v demokratski stranki, ki so mlademu Harryju pomagali pridobiti svoj prvi politi?ni polo?aj. Po opravljeni diplomi na srednji ?oli Independence leta 1901 se je Truman vpisal na srednjo ?olo Spalding's Commercial College, poslovno ?olo v Kansas Cityju. ?tudiral je knjigovodstvo, stenografijo in tipkanje, a je po enem letu zapustil ?olo.[11][12]
Voja?ka kariera
[uredi | uredi kodo]
Truman se je leta 1905 prijavil v nacionalno gardo Missouriju, kjer je slu?il do leta 1911. Ko so ZDA aprila 1917 vstopile v prvo svetovno vojno, se je ponovno pridru?il nacionalni gardi. Preden je od?el v Francijo, so ga poslali na usposabljanje v kamp Doniphan blizu Fort Silla, blizu Lawtona v Oklahomi. Taborni?ko delo je vodil z Edwardom Jacobsonom, ki je imel izku?nje kot uradnik v trgovini z obla?ili v Kansas Cityju. Pri Ft. Silla je spoznal tudi poro?nika Jamesa M. Pendergasta, ne?aka Thomasa Josepha (T.J.) Pendergasta, ki je bil politik v Kansas Cityju. Oba mo?a sta odigrala klju?no vlogo v kasnej?ih dogodkih v Trumanovem ?ivljenju.[13][14]
Truman je bil izbran za ?astnika in nato za poveljnika voja?ke garde v artilerijskem polku v Franciji. Njegova enota je bila D, 129. poljski artilerijski polk, 60. brigada 35. pehotne divizije, ki je bila znana po te?avah z disciplino. Med nenadnim napadom Nemcev v Vogezah se je garda za?ela ?iriti. Truman je ukazal, da se vrnejo na svoja delovna mesta s prisegami in prekletvicami, ki se jih je "nau?il med delom na ?eleznici Santa Fe." Njegovi ljudje so se, presene?eni nad njegovim izbruhom jeze, zbrali in mu sledili na varno. Pod vodstvom poveljnika Trumana v Franciji voja?ka garda ni izgubila niti enega vojaka. 11. novembra 1918 je njegova garda izstrelila nekaj zadnjih strelov prve svetovne vojne proti nem?kim ?etam. Vojna ga je spremenila in razkrila njegove vodstvene lastnosti. Kasneje je postal polkovnik v voja?kih rezervah, kariera v vojni pa mu je pozneje omogo?ila politi?no kariero v Missouriju.[15][16]
Zasebno ?ivljenje
[uredi | uredi kodo]Ob koncu vojne se je Truman vrnil v Independence in se poro?il s svojo dolgoletno prijateljico Bess Wallace 28. junija 1919. Par je imel eno h?erko Mary Margaret (17. februar 1924 - 29. januar 2008).
Politi?na kariera
[uredi | uredi kodo]
Iz obskurnosti je Trumana v politiko pripeljala pokvarjena demokratska politi?na ma?inerija Kansas Cityja, ki jo je vodila zloglasna dru?ina Pendergast. Ta irska dru?ina je razdelila denar, delovna mesta, pomo? tistim v stiski in nato zbrala njihove glasove. Trumanu so ponudili slu?bo, ker so potrebovali nekoga, ki je bil neirskega porekla, ne pokvarjen in ne katoli?an, ampak nekoga, ki je veljal za Angle?a, po?tenjaka, krstnika in prostozidarja, ki ga je lokalna dru?ba cenila in ki mu nih?e ne bi mogel re?i slabo. Truman jim je bil hvale?en, da so jih re?ili finan?nega bankrota. S pomo?jo svojih nekdanjih soborcev in znancev je bil najprej izvoljen na upravne polo?aje okraja kot ?izvoljeni sodnik? (1922–24) in nato ?predsedujo?i? (1927–34). Zgradil je ceste in bolni?nice, vodil pa je tudi zvezno slu?bo za nujno pomo? pri delu. ?asopisi so poveli?evali Trumana, na naslovnici Timesa 8. marca 1943 in po poro?anju revije Look je bil eden od desetih Washingtonskih uradnikov, ki jim dr?ava dolguje najve?.[17]

Leta 1944 so svetovalci vedeli, da ameri?ki predsednik Franklin Roosevelt zaradi slabega zdravja morda ne bo pre?ivel svojega ?etrtega mandata in da bo njegov podpredsednik zelo verjetno postal naslednji predsednik.[18] Vendar so se konservativni demokrati ?eleli znebiti podpredsednika Wallacea, ki je veljal za preve? liberalnega, in na koncu predlagali Trumana za podpredsednika, ker se osebno niso ve? mogli dogovoriti. Nekateri so ga zato imenovali "novi kompromis iz Missourija". Nazadnje mu je Roosevelt ob burni nominaciji po telefonu rekel: "Povejte senatorju, da bo to njegova odgovornost, ?e ?eli sredi vojne razdeliti demokratsko stranko!" "Oh, sranje," je vzdihnil Truman, nato pa je svojo izjavo pozneje spremenil: "No, ?e je temu tako, moram re?i da." Truman je kot podpredsednik ZDA slu?il 82 dni.[19]
Predsednik ZDA
[uredi | uredi kodo]12. aprila 1945 je ameri?ki predsednik Franklin Roosevelt umrl zaradi mo?ganske krvavitve. Kmalu po njegovi smrti je njegova ?ena Eleanor Roosevelt poklicala Trumana v Belo hi?o in mu rekla: "Harry, predsednik je mrtev." Truman se je poklonil Rooseveltu, nato pa je zaprisegel kot predsednik ZDA. Dan po zaprisegi je Truman dejal:
"Fantje, ?e molite, molite zame. Ne vem, ali je nate kdaj padel kozolec, a ko so mi povedali, kaj se je zgodilo v?eraj, se po?utim, kot da so Luna, zvezde in vsi planeti padli name."

Ob prevzemu funkcije je Truman vse ?lane Rooseveltove administracije prosil, naj ostanejo na njihovih polo?ajih, povedal jim je, da je odprt za njihove predloge, vendar je izpostavil osrednje na?elo svoje administracije: on bo tisti, ki bo sprejemal odlo?itve in oni bi morali to podpreti. ?eprav je bil Truman popoldne 12. aprila hitro obve??en, da imajo zavezniki izjemno mo?no novo oro?je, ga je vojni minister Henry Lewis Stimson o podrobnostih seznanil ?ele 25. aprila. Truman je po Rooseveltovi smrti in uspehih zaveznikov v Evropi u?ival v milosti. Vesel je bil, da je lahko 8. maja 1945, na dan svojega 61. rojstnega dne oznanil nem?ko kapitulacijo. in zmago zaveznikov. Pri tem je Truman dan zmage v Evropi in njena praznovanja posvetil Rooseveltovemu spominu, za preostalo 30-dnevno ?alovanje pa je ohranil na pol vise?e zastave po ZDA. Pri tem je Truman dejal, da je njegova edina ?elja ta, da bi Roosevelt to do?akal in da bi bil pri?a temu dnevu.
Po zmagi zaveznikov v Evropi je predsednik Truman odpotoval v Evropo na konferenco v Potsdamu, kjer so razpravljali tudi o tem, kako bodo premagali Japonce, ki se nikakor niso hoteli predati in so se borili naprej. Napad na Japonsko bi povzro?il velike izgube civilnih in voja?kih ?ivljenj ter veliko materialno ?kodo. Da bi Truman prisilil Japonsko h kapitulaciji, se je odlo?il, da bo uporabil jedrske bombe, saj mu je sovjetski voditelj Josif Stalin povedal, da je bil preizkus prvega jedrskega oro?ja Trinity 16. julija uspe?en.[20][21][22]
Avgusta je Japonska vlada zavrnila zahteve po predaji, kot je bilo izrecno navedeno v Potsdamski deklaraciji. Ker je bila invazija na Japonsko neizbe?na, je Truman odobril razpored za odvr?enje dveh razpolo?ljivih jedrskih bomb. Truman je vedno rekel, da je napad na Japonsko z atomskimi bombami re?il veliko ?ivljenj na obeh straneh; voja?ke ocene za invazijo na Japonsko so bile, da bi lahko vojna trajala ?e eno leto in povzro?ila od 250.000 do 500.000 ameri?kih ?rtev. 3. avgusta je tako Truman odobril napad jedrskih bomb na Japonsko. Hiro?ima je bila bombardirana 6. avgusta, Nagasaki pa tri dni pozneje, pri ?emer je umrlo 105.000 ljudi. Sovjetska zveza je 9. avgusta napovedala vojno Japonski in napadla Mand?urijo. Japonska se je naslednji dan strinjala s predajo in 2. septembra podpisala premirje, s tem pa se je kon?ala druga svetovna vojna. Razlog, ki ga je Truman navedel za uporabo jedrskega oro?ja, je bil ustrahovanje Japonske in prisilna predaja. Vendar pa je bilo po mnenju nekaterih ameri?kih voja?kih oseb, kot sta general Henry Arnold in admiral William Halsey, bombardiranje napaka, saj je bilo Japonsko cesarstvo na robu izgube vojne in se mora vseeno predati. Drugi razlog za uporabo jedrskega oro?ja je bil pritisk in demonstracija sile proti ZSSR. Kljub dvomom vojnega ministra Henryja Stimsona je Truman s tem z Japonsko za?el diplomacijo s polo?aja sile proti Sovjetski zvezi, kar je bil za?etek hladne vojne.[23]

Odnosi ZDA in Zdru?enega Kraljestva do Sovjetske zveze so do konca leta 1946 pre?li iz prijateljskih v sovra?ne, saj so obsodili Stalinovo politi?no kontrolo nad Vzhodno Evropo in njegovo blokado Berlina. V skladu s politiko hladne vojne je Truman spomladi 1947 razvil doktrino (kasneje imenovano Trumanova doktrina), ki ponuja voja?ko pomo? proameri?kim dr?avam. V prvi vrsti je ?lo za Gr?ijo in Tur?ijo, kjer so se bali, da bi oblast prevzeli komunisti, kar bi lahko vodilo v propad prozahodnih vlad v drugih evropskih dr?avah. Trumanova doktrina je bila razgla?ena v kongresu 12. marca 1947. Predsednik je ?elel organizirati tudi gospodarsko pomo? zahodnoevropskim dr?avam, zato je 19. decembra istega leta uveljavil Marshallov na?rt. Tretji korak v boju proti komunizmu je bila ustanovitev Severnoatlantskega pakta 4. aprila 1949. Ustanovne dr?ave so bile: ZDA, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Norve?ka, Islandija in Portugalska. V okviru skrbi za zunanjo varnost je leta 1947 ustanovil Ministrstvo za obrambo in Centralno obve??evalno agencijo. Truman je aprila 1949 s svojimi ameri?kimi kolegi in drugimi svetovnimi politiki ustanovil NATO ter si zadal nalogo za vedno prepre?iti ?iritev komunizma.
?e kot senator se je Truman sre?al s problemi Izraela in Palestine. 19. aprila 1945 je v avdiencijo sprejel rabina Stephena Wisea, s ?imer je potrdil svojo naklonjenost sionisti?nemu gibanju. Dve leti pozneje, 25. marca 1948, je pristal na predlog, da se Palestina da pod skrbniki Zdru?enih narodov. Ko je judovski nacionalni svet v Tel-Avivu (14. maja 1945) razglasil ustanovitev Izraela, so ZDA ?e isti dan priznale novo dr?avo.
Kljub svoji nepriljubljenosti v dru?bi se je Truman odlo?il, da bo kandidiral za drugi mandat na volitvah leta 1948. Na demokratski konvenciji, ki je potekala junija 1948 v Filadelfiji, je bil dosedanji predsednik imenovan s prvim glasovanjem. Alben Barkley je bil kandidat za podpredsednika. Trumanovi glavni konkurenti so bili kandidat republikanske stranke Thomas Dewey, kandidat ju?nih demokratov Strom Thurmond in kandidat Progresivne stranke Henry Wallace. Na ljudskem glasovanju je Truman dobil ve? kot 24 milijonov glasov proti pribli?no 21,5 milijona za Deweyja in po 1 milijon za Thurmonda in Wallacea. Na volilnem kolegiju je Truman dobil 303 glasove v primerjavi s 189 Deweyjem in 39 Thurmondom.

Leto po tem, ko je Truman za?el svoj drugi mandat, je izbruhnila korejska vojna. Odlo?il se je, da bodo ZDA poslale vojake na Korejski polotok kot ?istilno misijo, ?eprav kongres uradno ni napovedal vojne. Poveljnika je imenoval general Douglas MacArthur, ki se odkrito ni strinjal s predsednikovimi dejanji in ga obto?il preve? prizanesljivega na?rta. Truman je bil proti predlagani ofenzivni strategiji, saj se je bal, da bi se ZSSR ali LRK pridru?ila vojni. Ker ni hotel odstopiti od priljubljenega McArthurja, se je z njim sre?al 15. oktobra 1950 na otoku Wake. ?eprav je general sprva upo?teval predsednikove ukaze, se je po nekaj mesecih vrnil k vodenju vojne po lastni presoji. Zaradi neu?inkovitosti pozivov za nadzor nad vojsko s strani civilne politi?ne oblasti je Truman McArthurja poklical v prestolnico in ga 10. aprila 1951 odpustil. Nasledil ga je general Matthew Ridgway. Posledi?no so se v Zdru?enih dr?avah Amerike pojavile obto?be proti predsedniku in gro?nje o njegovi odstranitvi s funkcije.[24]
V notranjepoliti?nem smislu je Truman sledil programu Just Deal kot nadaljevanje Rooseveltovega programa New Deal. V skladu z njim je obljubil minimalno pla?o 75 centov na uro, nadzor cen, pla? in kreditov ter odpravo protisindikalnega zakona Taft-Hartley. Vendar je zaradi finan?no intenzivne korejske vojne Truman pove?al davke. To je povzro?ilo val nepriljubljenosti v dru?bi, poleg tega pa je dr?avni dolg dosegel rekordno vrednost. Leta 1952 je bilo izvedenih ve? manj?ih stavk. Ker Truman ni hotel izkoristiti Taft-Hartleyjevega zakona, je ukazal vojski, naj zase?e tovarne, kar je prav tako naletelo na ostro nasprotovanje. Delavci so se na kabinet prito?ili na sodi??u, ki je Charlesu Sawyerju, trgovinskemu sekretarju, nalo?ilo vrnitev nezakonito zase?enih jeklarn.[25][26]
Zaradi nara??ajo?e nepriljubljenosti se je Truman odlo?il, da na volitvah leta 1952 ne bo kandidiral za nov mandat. Nato je podprl guvernerja Illinoisa Adlaija Stevensona. V ?asu Trumanovega predsedovanja je bila sprejeta XXII sprememba ustave, ki je formalno omejila ?tevilo predsedni?kih mandatov na dva.[27] Svoj predsedni?ki mandat je Truman kon?al 20. januarja 1953.
Poznej?e ?ivljenje
[uredi | uredi kodo]
Potem, ko je Truman zapustil predsedni?ko funkcijo, se je umaknil v Missouri v zasebno ?ivljenje in njegovi javni nastopi so postali manj pogosti. Potem, ko je sredi petdesetih let dvajsetega stoletja postal Trumanov omejen finan?ni manevrski prostor, je ameri?ki kongres sprejel zakon o nekdanjih predsednikih, ki je vsem nekdanjim predsednikom dal pravico do izpla?ila pokojnin in drugih ugodnosti, kot sta osebna varnost in lastna pisarna. Do danes niti Truman niti kateri koli od njegovih predhodnikov ni prejel izpla?ila pokojnine za vodenje dr?ave. Po upokojitvi je napisal svoje dvosmerne spomine. Leta 1955 je iz?la prva knjiga, ki govori samo o njegovem prvem letu delovanja. Drugi del se je pojavil leta 1956. Leto pozneje so v Independenceu v Missouriju odprli predsedni?ko knji?nico in muzej Harryja S. Trumana, Trumanovo predsedni?ko knji?nico.[28]
Pred predsedni?kimi volitvami leta 1960 je bil Truman kriti?en do Johna F. Kennedyja, ki ga je videl kot premladega in neizku?enega politika za Belo hi?o. Po Kennedyjevi volilni zmagi pa je nekdanji predsednik podprl tako njegovo politiko kot politiko svojega naslednika Lyndona B. Johnsona. Julija 1965 ga je v njegovem rojstnem mestu Independence obiskal predsednik Johnson, ki je v Trumanovi prisotnosti podpisal Zakon o socialni varnosti iz leta 1965, s katerim sta ustanovila Medicare in Medicaid. Johnson je ?elel spomniti na Trumanova prizadevanja, ki je v ?asu njegovega mandata posku?al sprejeti podoben zakon, a mu v ameri?kemu kongresu ni uspelo.[29][30][31]
Smrt
[uredi | uredi kodo]
5. decembra 1972 je bil Truman sprejet v raziskovalno bolni?nico in medicinski center Kansas City ,potem, ko je zbolel za plju?nico. Zbolel je za ve?organsko odpovedjo, padel je v komo in umrl 26. decembra 1972 ob 7:50 v starosti 88 let.[32]
?ena Bess Truman se je odlo?ila za preprost zasebni pogreb v knji?nici in ne za dr?avni pogreb v Washingtonu. Teden dni po pogrebu so se tuji dostojanstveniki in Washingtonski uradniki udele?ili spominske slovesnosti v Washingtonski nacionalni katedrali.
Bess je umrla leta 1982 in je pokopana poleg Harryja v knji?nici in muzeju Harryja S.
Predstavnostne datoteke
[uredi | uredi kodo]-
Videokola? o Harryju Trumanu (o datoteki)
- Zbirka videoizrezkov s predsednikom Trumanom. (4.6 MB).
- Imate te?ave s predvajanjem? Na razpolago je pomo? za predstavnostno gradivo.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Steinberg A. Encyclop?dia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ 4,0 4,1 Union List of Artist Names
- ↑ Library of Congress Name Authority File
- ↑ Find a Grave — 1996.
- ↑ Трумэн Гарри // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
- ↑ Record #118624210 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Niel Johnson; Verna Gail Johnson (1999). ?Rooted in History: The Genealogy of Harry S. Truman?. Harry S. Truman Library – Genealogy. Pridobljeno 6. maja 2018..
- ↑ ?Ulster-Scots and the United States Presidents? (PDF). Ulster Scots Agency. Pridobljeno 12. julija 2010.
- ↑ Schultz, Joseph P. (1982). Mid-America's Promise: A Profile of Kansas City Jewry. Jewish Community Foundation of Greater Kansas City. str. 33.
- ↑ ?San Francisco Jewish Bulletin, Volume 129?. Jewish Community Publications. 1979. str. v.
- ↑ Another Such Victory, str. 6.
- ↑ Announcement of Harry S. Truman's Promotion to Captain, May 2, 1918
- ↑ Farinacci, Donald J. (2017). Truman and MacArthur: Adversaries for a Common Cause. Hoosick Falls, NY: Merriam Press. str. 71–72. ISBN 978-1-57638-630-9.
- ↑ Daniels, Roger (2010). Immigration and the Legacy of Harry S. Truman. Kirksville, MO: Truman State University Press. str. 1. ISBN 978-1-931112-99-4.
- ↑ U.S. Senate: About the Vice President | Harry S. Truman, 34th Vice President (1945)
- ↑ McCullough 1992, str. ;373–378.
- ↑ Truman Library 2012h.
- ↑ Kramer, Ronald C; Kauzlarich, David (2011), Rothe, Dawn; Mullins, Christopher W (ur.), ?Nuclear weapons, international law, and the normalization of state crime?, State crime: Current perspectives, str. 94–121, ISBN 978-0-8135-4901-9.
- ↑ Ryall, Julian (4. junij 2015). ?US museum must call Hiroshima and Nagasaki 'war crimes', say Japanese?. Arhivirano iz spleti??a dne 10. januarja 2022. Pridobljeno 8. junija 2018 – prek www.telegraph.co.uk.
- ↑ ?「なんであんな殺され方をしたのか、私は知りたい。あの世で、ちゃんとお兄ちゃんに説明できるように」――原爆投下から70年。広島の被爆者が語った原爆被害と戦争への思い - IWJ Independent Web Journal?. iwj.co.jp. 6. avgust 2015. Pridobljeno 8. junija 2018.
- ↑ Lambers, William (30. maj 2006). Nuclear Weapons. William K Lambers. str. 11. ISBN 0-9724629-4-5.
- ↑ McCoy 1984, str. ;222–27.
- ↑ McCullough 1992, str. ;593, 652, 725, 875ff.
- ↑ Nohlen, Dieter (2005), Elections in the Americas: A Data Handbook, zv. I, str. 556, ISBN 978-0-19-928357-6.
- ↑ Chong-do Hah, and Robert M. Lindquist, "The 1952 steel seizure revisited: A systematic study in presidential decision making." Administrative Science Quarterly (1975): 587-605 online.
- ↑ Campos, Paul (24. julij 2021). ?The Truman Show?. New York. Pridobljeno 26. julija 2021.
- ↑ University, ? Stanford; Stanford; California 94305 (28. julij 2014). ?To Harry S. Truman?. The Martin Luther King, Jr., Research and Education Institute (v angle??ini). Pridobljeno 23. novembra 2021.
- ↑ Senator John F. Kennedy, Kennedy Responds to Truman na YouTubu, Press Conference / July 4, 1960.
- ↑ ?24,000 Pages of Bess Truman's Family Papers Are Released?. The New York Times (v ameri?ki angle??ini). Associated Press. 14. februar 2009. ISSN 0362-4331. Pridobljeno 6. avgusta 2021.
- ↑ ?6:00 p.m.?. CBS Radio News. CBS. 25. december 1972. Arhivirano iz spleti??a dne 14. novembra 2021. Pridobljeno 27. decembra 2017 – prek YouTube.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- v angle??ini
- Harry S. Truman – digitalizirana dela v projektu Gutenberg
- ?President Harry S. Truman?. American President: An Online Reference Resource. Miller Center of Public Affairs. Pridobljeno 14. avgusta 2007.
- ?Truman Tapes?. Presidential Recording Project. Miller Center of Public Affairs. Pridobljeno 14. avgusta 2007.
- The American Presidency Project at UCSB: The Most Comprehensive Resource on the Web
- An analysis of Harry Truman's personality Arhivirano 2025-08-05 na Wayback Machine.
- Harry Truman's cabinet
- Medical and health history of Harry Truman
- Rojeni leta 1884
- Umrli leta 1972
- Predsedniki Zdru?enih dr?av Amerike
- Osebnosti leta revije Time
- Harry S. Truman
- Podpredsedniki Zdru?enih dr?av Amerike
- Ameri?ki poslovne?i
- Ameri?ki politiki
- Politiki druge svetovne vojne
- Senatorji Zdru?enih dr?av Amerike iz Misurija
- Veterani prve svetovne vojne
- ?astniki Nacionalne garde Zdru?enih dr?av Amerike
- ?astniki Kopenske vojske Zdru?enih dr?av Amerike
- Avtodidakti
- Baptisti
- Ameri?ki prostozidarji
- Vitezi templjarji
- Ljudje, po katerih so poimenovali ladjo
- Nosilci kongresne zlate medalje
- ?lani Demokratske stranke (ZDA)
- Umrli za plju?nico
- Irski Ameri?ani
- ?kotski Ameri?ani